Pri Umcu o zgodovini knjige

Kot je na predstavitvi knjige dejal glavni urednik Samo Rugelj, sodi delo v nabor knjig o knjigah, ki jih pri založbi Umco izdajajo že desetletje. Tokratno knjigo poleg kakovostne vsebine, avtorja sta razpolagala z gradivom vseh večjih svetovnih arhivov, odlikuje tudi vizualna podoba, za izdajo pa so se odločili tudi zato, ker v Sloveniji nimamo primerljive publikacije.

Po besedah urednika in Schwentnerjevega nagrajenca Iztoka Ilicha knjiga ni puščobno razlagalna, za kar poskrbi bogato slikovno gradivo, katerega vrednost so prepoznavali denimo že v antiki in pozneje prepisovalci knjig oziroma menihi. Rugelj je dodal, da so nekoč veliko pozornost posvečali vizualni podobi knjig, tudi znanstvenih, kar je danes redkost, se pa nekateri že odločajo za izdaje z retro pridihom.

Knjiga je po Ilichevih besedah zanimiva tudi zato, ker ne promovira določene zvrsti, pač pa je zelo raznorodna; v njej lahko bralec najde vse, od literarnih mojstrovin, religioznih in znanstvenih besedil pa vse do kuharic, turističnih vodnikov in serij. Opisani so tudi pojmi, kot sta subskripcijska knjižnica in ulična književnost, ki ima na prvi pogled negativno konotacijo, ki je napačna, je pojasnil Ilich.

Antikvar Rok Glavan je dejal, da sta si avtorja zadala podati zgodovino knjige na malce drugačen način. Spregovoril je tudi o cenzuriranih knjigah, ki imajo danes veliko vrednost, tudi materialno. V slovenskem prostoru je eno od najzanimivejših cenzuriranih del Cankarjeva Erotika. Celotno naklado prve izdaje je pokupil škof Anton Bonaventuro Jeglič, pozneje pa je Cankar po zakonu, ki je dopuščal ponatis, če knjig ni na prodajnih policah, zahteval ponovno izdajo. Še danes se po Glavanovi oceni nahaja 200 izvodov te knjige.

Ilich je omenil še nekaj slovenskih zanimivosti, med njimi cenzurirano Zdravljico, ki velja za edinstven primer večkratnih cenzur v Evropi. Opozoril je še, da sta avtorja v poglavju Misijonarski tisk v Kanadi izpostavila Jamesa Evansa, pri čemer sta povsem spregledala slovenskega misijonarja Ireneja Friderika Barago, ki je zapisal slovnico in slovar očipvejskega jezika. Po njegovi zaslugi smo Evropejci spoznali tudi zgodbo o indijanski princesi Pokahontas, je še povedal Ilich.