Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ŠTUDIJA ZA PORTRET SENCE, FRANCIS BACON - RAZISKAVA BACONOVIH SENC

Knjiga avtorice Nataše Semolič se osredotoča na motiv sence v slikarstvu angleškega slikarja Francisa Bacona, ki velja za enega največjih figuralikov 20. stoletja. Kot piše v uvodu, ima motiv sence pogosto eno vodilnih in osrednjih vlog v slikovnem prostoru, njegov likovni poudarek pa gledalca usmerja tudi k vsebinski interpretaciji. Pojem sence avtorica obravnava v desetih poglavjih, v katerih se med drugim sprašuje, kaj vidimo, ko se zazremo v Baconovo senco, kje vse jo uzremo, kateri procesi do nje pripeljejo in kaj se v njej zrcali. Besedilo sistematično razgrinja vse plasti sence, od senčne plati obraza in animaličnega v človeku do temačnih plasti duše in vesti. Baconovi liki so tako živi in srhljivi, da jih vidimo kot filmske like, in kakor nam zgovorno in nazorno demonstrira študija, svojo senco ves čas nosijo s seboj, piše na zavihku knjige.

VZPOREDNI SVETOVI - PRIKAZ RISARK IN SLIKARK PRVE POLOVICE 19. STOLETJA NA KRAJNSKEM

Veliki umetniki, ki jih vsi poznamo, so večinoma moški, o ženskih ustvarjalkah pa je znanega bolj malo. Razlogov za to je več: ženskam so bile t.i. umetnostne akademije nedostopne, zaradi svojega družbenega položaja se niso mogle izobraževati in samostojno ustvarjati. Njihova dela so ostala skrita, nekatera so še do nedavnega pripisovali moškim ustvarjalcem. Vsa njihova umetnost je tako živela zastrta, večinoma je bila zaprta v družinsko okolje, umaknjena pred javnostjo, tako kot so bile one same. Knjiga Lidije Tavčar, dobitnice Valvasorjeve nagrade, razkriva ta vzporedni svet in obuja spomin na 30 likovnih ustvarjalk iz prve polovice 19. stoletja, ki so delovale na Kranjskem. Nekatere med njimi so predstavljene prvič, številne reprodukcije njihovih del pa kažejo ves njihov ustvarjalni trud in umetniški talent. Knjigo so pri Modrijanu izdali v sozaložništvu z Narodno galerijo.

UKULELE JAM - ROMAN, POSTAVLJEN V ČAS VONJE NA BALKANU

Roman Ukulele jam prinaša zgodbo Mikija, ki se ničesar ne veseli tako kot dolgega poletja 1992. Jeseni bi postal gimnazijec, brat Neno bi se vrnil s fakultete in ga naučil voziti avto, oče bi se predčasno upokojil. A vse te načrte je prekrižala vojna. Mikijevo družino so strpali na avtobus. Po dolgi vožnji je Miki z družino pristal v begunskem centru ob hrvaškem morju, brat pa v srbskem ujetništvu. Kljub temu uspe Mikiju v obmorski idili najti prijatelje in prve ljubezni, v uteho pa mu je glasba, ki jo vrtijo v klubu Ukulele. Roman je poslovenil Damijan Šinigoj.

Alen Mešković se je rodil leta 1977 v Bosni in Hercegovini. Leta 1994 je prišel na Dansko, potem ko je bil begunec na Hrvaškem. V Koebenhavnu je magistriral iz moderne kulture in komunikacij. Leta 2009 je izdal prvo pesniško zbirko First time back, za katero je dobil štipendijo Erika Hoffmeyerja. Za pričujoči roman, prvenec, je prejel štipendijo danske državne fundacije za umetnost ter nagrado kunstnerprisen.

PESMI DNEVA - ZBIRKA PESMI o ČASOVNOSTI

Pesmi Miljane Cunte se drži posebna svetloba: iztrgana iz noči in po robu modrikasta. Toda njihov modrikasti odblesk ne prihaja toliko iz sopostavitve starke in otroka temveč iz posebne časovnosti; starki ki popotuje v "katakombe minulega", se sedanjost spodmika, medtem ko ima otrok prihodnost in sedanjost, ki se zanj spotoma spreminja v prihodnost, je v spremni besedi zapisala Gabrijela Babnik. Meni, da pesničin doprinos k nezamisljivemu, nepredstavljivemu hladu ni v iskanju tolažbe, čeprav je že v tem, da deklica čuti telo starke in starka telo deklice, svojevrstna tolažba, temveč v vedenju, da je vsak prostor prostor tujstva. Fotografije k pesmim je prispeval Dušan Šarotar.

Miljana Cunta (1976) je magistrirala iz angleške književnosti. Je soavtorica Malega angleško-slovenskega in slovensko-angleškega slovarja. Prevaja angleško poezijo. Njen pesniški prvenec Za pol neba (2010) je bil nominiran za Veronikino in Jenkovo nagrado. Zaposlena je pri založbi Beletrina.