Slovenija 6.3.2015 13:41

Maxi klub STA: Novela ZASP bi potrebovala več razprave

Ljubljana, 6. marca - Maxi klub v organizaciji Slovenske tiskovne agencije se je danes dotaknil novosti, ki jih prinaša napovedana novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Izpostavljene so bile tako pozitivne kot pomanjkljive strani, glavno sporočilo pa se je glasilo, da bi zgolj z vsemi vpletenimi na tem področju lahko prišli do zadovoljivih rezultatov.

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Predstavnik upravičencev Nikola Sekulović.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Predstavnik Inštituta za upravno pravo Gorazd Trpin.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Predstavnik upravičencev Nikola Sekulović.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Član predsedstva mednarodnega združenja avtorjev SCAPR Gregor Štibernik.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Glasbenik Tomaž Domicelj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Direktorica Urada RS za intelektualno lastnino Vesna Stanković Juričić.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) Ivo Svetina.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Maxi klubski salon.
Okrogla miza Slovenske tiskovne agencije o noveli zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Tako predstavnik inštituta za upravno pravo Gorazd Trpin kot Gregor Štibernik - član predsedstva mednarodnega združenja izvajalcev SCAPR ter direktor dveh kolektivnih organizacij, zavodov IPF in Aipa, ki upravljata z avtorsko in sorodnimi pravicami, sta opozorila na pomanjkanje razprave pred vsakokratnimi zakonodajnimi spremembami.

Težava, ki jo Trpin vidi pri nastajanju predpisov v Sloveniji, je odsotnost vsakršne strategije. Po njegovem mnenju bi bilo treba najprej določiti jasen cilj, da bi kasneje lahko preverili, kaj je dobro in kaj slabo. Nujna pa se mu zdi tudi konzultacija z zainteresirano javnostjo. Pravo je namreč, kot je še dodal, vedno interesno obarvano, zato ga je tako težko pripraviti.

Novela ZASP po besedah Vesne Stanković Juričić, direktorice Urada RS za intelektualno lastnino, ki jo je pripravil skupaj z gospodarskim ministrstvom, v glavnem prinaša troje: usklajuje pravni red z evropsko direktivo o osirotelih delih, s katero Slovenija že zamuja in je že bila deležna opomina EU, omogoča bolj odgovorno in učinkovito delovanje kolektivnih organizacij ter odpravlja nekatere nedoslednosti obstoječega zakona.

Spremembe so, kot je pojasnila, na mizi že od leta 2012, vendar zaradi politične situacije v Sloveniji niso bile dane v proceduro. Po njenih trditvah so upoštevali večino pripomb, ki jih je zainteresirana javnost podala leta 2013. Odkar je od srede februarja odprta javna razprava o noveli prek spleta, pa po besedah direktorice niso prejeli pravih pripomb. Novelo naj bi sprejeli junija letos.

Direktorica je ob tem še opozorila, da ZASP ne ureja samo področja kulture, temveč regulira delovanje vseh tistih industrij, ki uporabljajo avtorska dela - v navezavi s tem je predlagala ustanovitev medresorske skupine, ki bi se ukvarjala s kreativnimi industrijami.

"ZASP išče presečne točke med množico raznovrstnih avtorjev in uporabnikov," je dejala Stanković Juričićeva. V ta krog sodita, denimo, tudi znanost in informacijska tehnologija. Avtorji tako, kot je poudarila, niso le glasbeniki ali filmarji, uporabniki pa ne le frizerski saloni, temveč tudi institucije z javnim interesom, kot so arhivi in knjižnice.

Čeprav se je razprava o noveli ZASP dotaknila nekaterih povsem detajlnih vprašanj, je bila kot pozitivna ocenjena namera, da bi avtorji oziroma imetniki pravic dobili nadzor nad njihovim kolektivnim upravljanjem. Štibernik je pozdravil tudi možnost ustanavljanja skladov za spodbujanje ustvarjalnosti.

Vprašljiv pa se mu zdi dvojni nadzor nad delovanjem kolektivnih organizacij, ki ga bosta opravljala tako zunanji revizor kot omenjeni urad. V predlogu novele vidi možnost, da bo urad predlagal oziroma razreševal organ upravljanja organizacije, s tem pa se po njegovem mnenju lahko zgodi, da bo organizacijo vodil uporabnik.

Predstavnik uporabnikov in obenem tudi imenik pravic Nikola Sekulović pa je pozdravil novost, da bodo avtorji v nekaterih primerih lahko kolektivnim organizacijam prepovedali upravljanje pravic, vendar pogreša varovalko, ki bi preprečila izsiljevanje uporabnikov.