misliV Rimu razstava Matissovih del
Rim, 9. marca - V rimskem razstavišču Scuderie del Quirinale so na ogled postavili razstavo del francoskega umetnika Henryja Matissa z naslovom Arabeska. Postavitev združuje okoli 100 Matissovih del, poleg njih je mogoče videti tekstile in druge predmete, ki pripadajo starim kulturam in civilizacijam in so pomembno vplivali na umetnikovo ustvarjanje.
Razstavo, ki združuje umetnine iz pomembnih javnih in zasebnih zbirk ter dokumentira razvoj slikovnega jezika umetnika, so po besedah kuratorice Ester Coenl pripravljali več let. Arabesko je v kontekstu razstave po pisanju italijanske tiskovne agencija Ansa treba razumeti kot rdečo nit, ki teče skozi vse umetnikovo ustvarjanje in ki je generirala linijo, znake in barve ter umetnikov način dojemanja prostora.
"Moderna umetnost je invencija in se začne z impulzom srca. V svojem bistvu je tako bližja arhaični in primitivni kot renesančni umetnosti," je leta 1952 dejal Matisse. Na razstavi je zato mogoče videti od turških keramik do japonskih kimonov, ki pričajo o tem, kako je odkritje kultur centralne in severne Afrike, Kitajske, Japonske in Srednjega Vzhoda vplivalo na Matissa. Razstava bo na ogled do 21. junija, še piše Ansa.
Matisse se je rodil v kraju Le Cateau Cambresis. Študiral je pravo v Parizu. Slikati je začel leta 1890. Od leta 1892 je bil v Parizu učenec Gustava Moreauja, leta 1898 je bil v Londonu, nato krajši čas na Korziki. Pozneje je delal v Parizu, od leta 1914 pa največ v južni Franciji, v okolici Nice.
Na začetku je ustvarjal pod vplivom postimpresionistov, po letu 1905 pa je postal eden glavnih predstavnikov fauvizma. Umetnike te slikarske usmeritve so zaradi primitivnega in divjega sloga, uporabe močnih, pisanih in intenzivnih barv ter naglih potez označili za divje zveri, francosko betes fauves, iz česar se je sčasoma razvilo poimenovanje smeri.
Ustvarjal je akte, pejsaže, tihožitja in interierje. V zadnjem obdobju je uporabljal tehniko kolaža. Ustvarjal je tudi scenografije za baletne predstave in knjižne ilustracije. Med najpomembnejšimi deli so Joie de vivre (1906), Gospa s klobukom (1905), Klavirska ura (1916), Odaliska z magnolijami (1924), Dama v modrem (1937) in Rdeči interier (1948).