misliV Rimu razstava 120 Berninijevih risb
Rim, 17. marca - V rimski palači Barberini je na ogled 120 risb italijanskega kiparja, gradbenika in slikarja Giana Lorenza Berninija. Razstava Genijev laboratorij - Bernini risar (Il laboratorio del genio - Bernini disegnatore) prinaša pregled nad delom baročnega umetnika, ki je postal zgled za ustvarjalce po Evropi.
Italija, Rim.
Italijanska prestolnica Rim.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA
Rimska postavitev v Narodni galeriji antične umetnosti v palači Barberini ponuja vpogled v Berninijevo mojstrstvo. Umetnik se je namreč vse življenje ukvarjal z risbo. Največ risb na razstavi je iz Muzeja lepih umetnosti iz Leipziga, kjer so se umetniku med novembrom in februarjem poklonili s postavitvijo Bernini, stvaritelj baročnega Rima (Bernini Erfinder des barocken Rom).
Berninijev kreativni genij je skozi rimsko razstavo mogoče občudovati v celoti, tako preko enostavnih skic kot dodelanih risb, na katerih so upodobljeni ljudje ali pa umetnikovi arhitekturni projekti, piše na spletni strani rimskega muzeja.
Gian Lorenzo Bernini (1598-1680) velja za najpomembnejšega umetnika rimskega baroka. Rodil se je v Neaplju. Njegov oče je bil kipar in je deloval v Rimu. Bernini je kmalu zaslovel kot čudežni otrok. Glas o njegovih izjemnih sposobnostih je segel do papeža Pavla V. Borgheseja. Od takrat je Bernini realiziral veliko naročil za papeže, ki so se tekom 17. stoletja zamenjali na prestolu sv. Petra v Rimu.
Baročni Rim, središče krščanstva, si je v 17. stoletju opomoglo od kriz, ki jih je povzročila reformacija. Papeži so se lotili sistematičnega urbanističnega urejanja mesta. Nastajale so nove cestne osi in trgi, na katerih so našli mesto novi spomeniki. Rimski umetniki, še posebej Bernini, so tako imeli veliko priložnosti za ustvarjanje novih del.
V 50. letih 17. stoletja je Bernini odpotoval v Francijo, kjer je bil povabljen na dvor Ludvika XIV. Umrl je leta 1680 v Rimu.