misliV Galeriji P74 razstava Zorana Pungerčarja, v Kapsuli Zore Stančič
Ljubljana, 17. marca - V Galeriji P74 bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Zorana Pungerčarja Lepo je imet izbiro. V njej se umetnik sprehaja skozi imaginarne abstraktne prostore. V Kapsuli bodo ob isti uri odprli razstavo Zore Stančič z naslovom Enajst tisoč batin / Les onze mille verges, ki se povezuje z istoimenskim romanom Guillaumea Apollinairea.
Kot so zapisali v galeriji, je Pungerčarjev vizualni jezik mogoče označiti z besedami neposredno, preprosto, stilizirano. Zanj so značilna bitja nepravilnih proporcev, popolna ploskovitost in čiste linije. Kljub sicer izčiščeni risbi pa uspe podobam dodati ornamentalnost.
V procesu ustvarjanja umetnik dopolnjuje ročno narejeno risbo z računalniško obdelavo motiva. Sodobna tehnologija mu omogoča, da narisane in naslikane protagoniste ter objekte prosto razporeja po površini. Rezultat je zato podoben kolažu, k čemur pripomore tudi učinek raznovrstnih tekstur. Raba vodnih barv, s katero doseže niansiranje črnin in sivin, dodaja vtis mehkobe.
Tudi v slikah in risbah, ki so na ogled v Galeriji P74, umetnik pušča procesu in intuiciji prosto pot. Kadar ima izbiro, najraje nanaša barvo čez tisto, kar je nastalo včeraj, kar največkrat pripelje do enobarvnih kombinacij kolaža, grafitnih linij in grobih akrilnih potez.
Pungerčar se je rodil leta 1985 v Postojni. Je vizualni umetnik, slikar, grafični oblikovalec in ilustrator. V okviru lastne založbe Look Back and Laugh od leta 2011 izdaja fanzine in knjige umetnika. Z ilustracijami je opremil številne plakate, namenjene glasbenim dogodkom in gledališkim predstavam.
Projekt Stančičeve Enajst tisoč batin si z ekscesno-fantazijskim romanom Guillaumeja Apollinairea ne deli zgolj naslova, temveč tudi besedno igro, drznost, humor in predvsem namero. Knjige, katalogi, umetniške publikacije vseh vrst, ki obiskovalca navadno gledajo s polic razstavnega prostora, so tokrat zavite v navaden rjav papir.
Intervencijo je, kot je zapisala kuratorka projekta Yasmin Martin Vodopivec, mogoče doživeti z dveh vidikov - parapornografskega in paraliterarnega. Njun skupni imenovalec je umetniška zvrst pornografske literature kot izhodišče za razmislek o strastnem razmerju med človekom in umetnostjo.
Parapornografski vidik projekta odpirajo reprodukcije strani naključno najdenega izvoda Apollinairjevega dela na ovojnem papirju. Pri drugem vidiku pa umetnica predstavi intimne, subtilne risbe v izrazito paraliterarnem dejanju. Njene ostre poteze zajemajo zabrisana polja človekovih projekcij, želj in strahov in jim podeljujejo legitimnost.
Zora Stančič je leta 1984 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu in leta 1990 končala specialko za grafiko na ljubljanski likovni akademiji. Študijsko se je izpolnjevala še v Parizu, na Dunaju in v ZDA. Samostojno razstavlja od leta 1985, njena dela pa so vključena v stalne galerijske zbirke na Dunaju, v Parizu, Ljubljani in New Jerseyju.
Razstavi v Galeriji P74 in Kapsuli bosta na ogled do 7. aprila.