Pri Beletrini biografija Petra Zobca ter knjigi Julie Franck in Andrzeja Stasiuka

Knjiga Vsi drugi se imenujejo ljubezen prinaša Zobčeve spomine na otroštvo in mladostna leta v Beogradu, družino, obdobje druge svetovne vojne ter študentska leta. Predvsem pa Zobec v njej popiše svojo bogato kariero asistenta režije, organizatorja in režiserja množičnih prizorov pri številnih filmih in televizijskih serijah, sodelovanje pri koprodukcijah ter potovanja v tujino.

Kot je pojasnil urednik Mitja Čander, je Zobec svoje spomine zapisoval zadnji dve leti življenja. Zapiske, ki so po njegovi smrti ostali neurejeni, je uredil Štefančič jr., ki je h knjigi zapisal tudi spremno besedo.

Za Zobca se je po Štefančičevih besedah uveljavil izraz večni asistent. Čeprav je tudi režiral, namreč nikoli ni uspel posneti celovečerca. Vendar pa je bilo njegovo življenje boljše od filma. Bil je obdan z liki in ne z ljudmi iz mesa in kosti. Poleg tega je živel v svojem paralelnem svetu. Bil je rojen za to, da zapiše svoje spomine, ti pa so zapisani za to, da se po njih posname film. A film bi moral posneti nekdo, ki Zobca ni poznal, meni Štefančič jr..

Z delom Dukla se bo po besedah prevajalke Jane Unuk bralec vrnil k Stasiukovemu izvoru. V knjigi, ki se je v 90. letih minulega stoletja na Poljskem uveljavila kot kultna, je avtor izoblikoval svoj značilni slog, z liričnimi pasažami in opisi pokrajin, ki so na meji metafizičnega.

V osrednji zgodbi se opisi mesta Dukle na jugovzhodu Poljske prepletajo s spomini na pripovedovalčeva otroška doživetja pri starih starših, delavnem in pobožnem dedu ter skeptični, preudarni babici, ki so jo obiskovali duhovi pokojnikov, vsebino knjige povzemajo na založbi.

Roman Ljubeznivec, ki ga je poslovenila Mojca Krajnc, kritiki uvrščajo v čutno prozo malih intimnih zgodb o medčloveških, pretežno ljubezensko-erotičnih odnosih, s katerimi se je pisateljica ukvarjala predvsem v svojem zgodnjem opusu.

Roman prinaša ljubezensko zgodbo, postavljeno v 90. leta minulega stoletja. Pripovedni način je po besedah Krajnčeve na prvi pogled konvecionalen - prvoosebni pripovedovalec in zgodba, postavljena v preteklost. Je pa avtorica uporabila različne diskurze, od klasične pripovedi do skoraj reportažnega poročanja ter notranjih in drugih monologov. Izbor vsebin za vse te diskurze je po njenih besedah tisti, ki dela knjigo napeto in živo. Spremno besedo je zapisala Tanja Petrič.

Literarna platforma za poezijo Vesopolis, ki jo je zasnovala založba Beletrina, je po besedah Anje Kovač iz založbe namenjena odpiranju priložnosti obetavnim evropskim pesnicam in pesnikom, ki jim želijo omogočiti, da se uveljavijo tudi izven meja svoje domovine. Nastala je pod okriljem in s podporo Evropske komisije, v projekt je vključenih še deset partnerjev iz prav toliko evropskih držav, ki so organizatorji pesniških festivalov.

Vsak je predlagal po pet avtorjev in trenutno je v mrežo vključenih 55 evropskih pesnic in pesnikov, ki se bodo letos predstavili na 11 evropskih literarnih festivalih. Ob lansiranju spletne strani Veropolisa in ob letošnjem svetovnem dnevu poezije je nastal tudi kratek videoposnetek o poeziji. V njem več kot 30 evropskih pesnikov, ljubiteljev poezije in mnenjskih voditeljev razmišlja o poeziji.