Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

ZGODBA O POZABLJENI POLJSKI DIVI WIERI GRAN

Knjiga o Wieri Gran je na Poljskem izšla leta 2010 in dvignila veliko prahu, saj so rojaki nanjo pozabili. Pevka in filmska igralka judovskega rodu Granova se je leta 1916 rodila kot Weronika Grynberg. Poljska pisateljica Agata Tuszynska je v pogovoru za Delo dejala, da je zanjo prvič slišala, ko je raziskovala svoje judovske korenine. Nato jo je nekega dne poklicala in ugotovila, da je gospa še živa. Želela si je srečati z njo, a Granova jo je zavrnila, češ da je stara in bolna.

V resnici pa je bila po besedah Tuszynske predvsem zelo prestrašena in depresivna ter nezaupljiva. Po dolgem prepričevanju sta se vendarle srečali in nastala je knjiga. Granova je med nemško okupacijo kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Wladyslawa Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje.

Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih 30, 40 let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo, so zapisali pri Modrijanu. Zanimivo je, da je v delu Szpilman predstavljen v popolnoma drugačni luči kot v filmu Pianist Romana Polanskega. Njegova družina je zoper pisateljico Tuszynsko sprožila sodni proces na Poljskem in v Nemčiji zaradi blatenja ugleda. Napadli so jo tudi mediji, češ da delo potvarja resnico o Szpilmanu. "A knjiga nikogar ne obtožuje. Še zdaleč ni le roman o slavni pevki in zvezdi nekdanje Poljske, je predvsem pretresljiva pripoved o tem, kako smo ljudje zmožni z neznosno lahkostjo uničevati življenja drug drugemu," menijo na založbi. Knjigo je iz poljščine prevedla Tatjana Jamnik.

DELO ODGOVORNOST POEZIJE OB 75-LETNICI ERVINA FRITZA

Odgovornost poezije je zbirka Fritzovih publicističnih del in obsega eseje, članke, polemike, intervjuje in epigrame, nastale med letoma 1963 in 2015. Pri Knjižni zadrugi je izšla ob 75-letnici avtorja in 20-letnici zadruge. Najzgodnejši esej v knjigi je Esej o Kajuhu iz leta 1963. Ponuja ključ do razumevanja Fritzove življenjske in pesniške orientacije. Njegovo refleksijo lastnih umetniških iskanj in kulturne scene, na kateri je deloval, prinaša sedem intervjujev iz različnih obdobij. Prvi del knjige med drugim obsega polemike, ki v socializmu niso mogle iziti. Osrednji del knjige tvorijo spisi o kulturi, posebej o gledališču in poeziji. Pretežni, zadnji del knjige zavzemajo eseji, ki jih je avtor objavljal med letoma 2010 in 2013 kot mesečne prispevke v časniku Večer. Njihov skupni imenovalec je položaj delovnih slojev in kulturnih ustvarjalcev v kapitalističnih razmerah.

Posebnost dela so štirje obsežni sklopi epigramov, pesniške zvrsti, ki je po smrti najvidnejših epigramatikov Mateja Bora, Janeza Menarta in Igorja Torkarja na Slovenskem skoraj izumrla. Sklopi so naslovljeni Sodobna zgodovina, Umetniška scena, Antijanšizmi ter Lahkih nog naokrog.

NEŽA ZAJC S PESNIŠKO ZBIRKO IME GORE

Pri KUD Logos je izšla obsežna pesniška zbirka Neže Zajc z naslovom Ime gore. Zajčeva se resno posveča pisanju od leta 1998. Sprva je pisala prozo, od leta 2005 pa piše poezijo. Leta 2008 so v Novi reviji prvič objavili njeno pesem Daleč je drobnica že daleč. Pred in za tem ni objavljala ničesar, saj se ji je vselej zdelo, da bi posamično objavljanje iz njenega opusa morebiti lahko delovalo zavajajoče. Pesmi in pesnitve, zbrane v zbirki Ime gore obsegajo približno desetino pesničinega opusa. Sama je doslej svojo poezijo predstavljala zgolj skozi branje, piše v knjigi. Avtorica je delo posvetila Karolini Zavodnik in Danetu Zajcu, uvedla pa ga je z verzoma: "Vse, kar si rekel. Kakor bi dajal goram imena."

JERNEJA JOŠAR SVETUJE, KAKO EKOLOŠKO VRTNARITI

Jerneja Jošar je v priročnik Ekološko vrtnarjenje prelila vse svoje znanje in vedenje na naslovno temo. V knjigi so zbrani ilustrirani zapisi in nasveti o ekološkem vrtnarjenju, načrtovanju in ureditvi zelenjavnega vrta, izboru semen, pripravi sadilnih mest in sadik, času setve posameznih najpogostejših zelenjadnic, naravnem preprečevanju bolezni in zatiranju najpogostejših škodljivcev, idejah in priporočilih za predelavo in shranjevanje najpogostejših zelenjadnic, sadju in cvetlicah na zelenjavnem vrtu. Jošarjeva se zaveda, da v današnjih časih lastni košček zemlje marsikomu veliko pomeni. "Ko se odločimo, da bomo vrtnarili ekološko, je pomembno, da se tega držimo na vsem vrtu in ne samo tam, kjer pridelujemo hrano. V naravi je vse med seboj povezano, vsaka rastlina in vsaka še tako majhna žival imata svojo vlogo. Narava sama poskrbi, da se v ekosistemu vzdržuje ravnovesje, da potekajo vsi mehanizmi uravnovešeno in se po nekaj časa sami od sebe ustalijo," je avtorica zapisala v uvodu dela, ki je izšlo pri založbi Mladinska knjiga.