V Bohinju na ogled najdbe iz starodavnega svetišča

Razstava Sv. Janez Krstnik - starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru predstavlja izsledke najnovejših arheoloških spoznanj, ki so nastala na podlagi proučevanj najstarejše zgodovine Bohinja ter arheoloških izkopavanj iz leta 1999. Stičišče Spodnje in Zgornje bohinjske doline je bilo namreč poseljeno že v prazgodovinskem in rimskem času, so sporočili iz Gorenjskega muzeja.

Kot ugotavlja avtorica razstave Gorenjskega muzej Marija Ogrin, gre za izjemno lokacijo ob cerkvi sv. Janeza Krstnika, za katero so arheološke najdbe pokazale, da je bil posvečeni kraj že v rimskem obdobju. Zgolj na malem izkopnem polju je bilo najdenih več kot 140 novcev iz obdobja od prvega do četrtega stoletja našega štetja in deset lepo ohranjenih fibul, brošk za spenjanje obleke. To kaže na daritveni prostor, kjer so se izvajali določeni obredi.

Arheologi so odkrili temelje rimske stavbe, zagotovo pa je bil na tem območju kompleks stavb, pojasnjuje Ogrinova, ki si želi, da bi v prihodnje vendarle lahko tudi nadaljevali z izkopavanji. To je lahko pomembno za lokalno pa tudi nacionalno zgodovino, Bohinj je bil namreč intenzivno in neprekinjeno poseljen 2800 let.

Predstavitev arheološkega najdišča je nastala v sklopu projekta Manjši muzej - Živa zgodovina, v katerega se je vključil Turizem Bohinj. Direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je pojasnil, da so na ta način dobili priložnost pripraviti razstavo arheoloških najdb, ki so bile izkopane v okolici cerkve sv. Janeza Krstnika že leta 1999.

"Ta cerkev je turistični simbol Bohinja že več kot 100 let. Pomembno je, da odkrijemo tudi to, kar skriva njena okolica," je prepričan Langus, ki meni, da lahko to vpliva tudi na oblikovanje dodatnih turističnih programov, vezanih na bogato dediščino tega prostora.