Mineva 30 let od smrti rusko-francoskega slikarja Marca Chagalla

Chagall se je rodil v Ljosnu pri Vitebsku v Rusiji. Študiral je v Sankt Peterburgu. Med letoma 1910 in 1914 je živel v Parizu. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1914 v berlinski galeriji revije Der Sturm in z njo vzbudil veliko pozornosti. Po oktobrski revoluciji je bil komisar nove sovjetske oblasti za likovno umetnost v Vitebsku, leta 1923 pa se je dokončno naselil v Parizu.

Chagallov motivni svet, v katerem je najti ljubezenski par in violinista, cvetje, peteline, krave, motive iz Svetega pisma in cirkusa, se navezuje na nadrealno in pa tudi na otroški svet, poln čudežev in barv. Vendar pa se po besedah poznavalca umetnikovega dela Jean-Louisa Prata, ki je umetnika tudi osebno poznal, tudi za vaškimi prizori skriva njegovo hrepenenje po domovini.

O svojem odhodu v Pariz je umetnik nekoč povedal: "Takrat sem spoznal, da moram v Pariz. Zemlja, ki je hranila korenine moje umetnosti, je bila v Vitebsku, vendar pa je moja umetnost tako nujno potrebovala Pariz, kot drevo potrebuje vodo." V Parizu so ga navdihovale umetniške smeri 20. stoletja - fauvizem, kubizem in ekspresionizem, po katerih je povzel posamezne elemente in jih vključil v svojo slikarsko govorico.

Julija 1941 se je pred nacisti umaknil v ZDA. Čeprav je bil daleč od vojnega dogajanja, se ga je vojna močno dotaknila. V New Yorku je naslikal vrsto slik, na katerih je upodobil razdejanje in strah, denimo sliko Križanje v rumenem. Na njej je upodobil moške in ženske, ki bežijo pred smrtjo, v sredino pa postavil Kristusa na križu kot izraz človeškega trpljenja. Poleg križa je kot simbol upanja naslikal svitek Tore. Kot je po pisanju nemške tiskovne agencija dejal Prat, Chagall nikoli ni izgubil upanja v drugačen in boljši svet.

V Francijo se je vrnil leta 1949 in se naselil v Saint-Paul-de-Venceu, kjer je živel do smrti. Po vrnitvi v Francijo se je posvetil tudi mozaiku, ustvaril je slikana okna za nekaj cerkva, med drugim za katedrali v Metzu in Reimsu.