misliV Gleju premiera predstave, ki odstira ženski intimni svet
Ljubljana, 26. marca - V Gledališču Glej bodo drevi premierno uprizorili predstavo Valentine Plaskan in Sare Horžen Ženske na robu, ki je nastala po motivih kratkih zgodb Joseja Luisa Alonsa de Santosa Ljubezenske in šaljive slike al fresco. Avtorici in igralki razgrneta tri zgodbe šestih žensk in odstirata zavese, ki jih posameznice zagrinjajo pred javnostjo.
Ljubljana.
Gledališče Glej.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA
Plaskanova in Horženova sta za osnovo vzeli tri zgodbe de Santosa, ki sta jih adaptirali in nadgradili v sočnejšo ter vznemirljivejšo obliko. Tako predstava gledalca popelje v abotne situacije vsakdana in mu ponudi intimen, celo voajerski vpogled v življenje dveh lahkoživk. Ena je cinično vdana v usodo, medtem ko druga optimistično stremi za boljšim jutri.
V ordinaciji psihoterapevtke so gledalci soočeni s problemi klientke, ki naj bi po Freudovi psihoanalitični teoriji trpela zaradi kastracijskega kompleksa. Nato se dogajanje preseli v klub, kjer se ljubica sreča z ženo svojega ljubimca. Sledi pretkan, skorajda makiavelistični obračun, so zapisali v Gleju.
Avtorici sta karakterje, ki jih v predstavi oživljata, raziskovali s pomočjo metode po Leeju Strasbergu, ki temelji na življenjskih izkušnjah, ki jih obudimo s čutnim spominom. Metoda izhaja iz sistema Konstantina Stanislavskega in dognanj Evgenija Vahtangova. Za Stanislavskega je bistveno, da igralec doživlja vlogo. Doživljanja lika ne moremo nadomestiti z znaki zanj, temveč z doživljanjem samim, ki ga mora igralec kreirati v sebi s pomočjo podoživljanja. Delo je potekalo pod mentorskim vodstvom t.i. acting coacha Janeza Vajevca.
Predstava temelji na zgodbah, ki ženske umeščajo v vloge, ki bi v nekem konvencionalnem svetu prej pripadale moškim. Ženska naenkrat ni več le mati, ljubica, žena, temveč postane maščevalna Medeja, rabelj, stvarnik, uničevalec. A ženski diskurz se še vedno vrti okrog moškega, ženske pustijo moškim, da zanje krojijo vrednostno lestvico in da so odvisne od njihove potrditve.
V predstavi so izpostavljena vprašanja o ljubezni, spolnosti, odnosih, vlogi ženske v družbi in prilagajanju družbenim normam. Odpirajo se tudi vprašanja, kdaj je bila prekoračena meja in kdaj situacija postane bizarna.
Horženova in Plaskanova sta igralki, dejavni na širšem polju uprizoritvenih umetnosti. Med drugim sta radijski moderatorki, avtorici radijskih iger, pripovedovalki, posojata glas risankam in oglasom, ukvarjata se z gibom.
Pomembno vlogo pri predstavi ima glasba, ki odzvanja kot komentar na odnose med liki in služi kot rdeča nit predstave. Glasbo v živo z akustično kitaro ustvarja Boštjan Narat. Kostume je zasnoval Simon Cirkulan, scenografijo pa Martina Jurak.