Markus Bos za STA: Kolektivno upravljanje avtorskih pravic je občutljiva tema

Sena je ena od dveh nizozemskih kolektivnih organizacij na področju glasbe. Upravlja s sorodnimi pravicami, medtem ko z avtorsko pravico upravlja organizacija Buma. Slovenska ustreznika sta zavod IPF in združenje Sazas.

Države EU morajo do aprila prihodnje leto v svoj pravni red prenesti direktivo o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Direktiva podaja smernice za to področje in dopušča možnost, da posamična država določi strožje pogoje, kot jih nalaga EU. V kakšni smeri se nagiba nizozemska ureditev?

Na Nizozemskem je julija 2013 začel veljati spremenjeni zakon o upravljanju in reševanju sporov v organizacijah za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic. V primerjavi z evropsko direktivo nizozemski zakon prinaša več obveznosti in omejitev kot direktiva. Na splošno pa nizozemska vlada zagovarja, da ne bi postavljali še dodatnih nacionalnih omejitev glede na politiko EU. Učinki zakona bodo glede na dogovor ocenjeni po treh letih, torej leta 2016. V luči vse večje mednarodne konkurence med kolektivnimi organizacijami, ki tekmujejo za pooblastila imetnikov pravic, v Seni menimo, da dodatnih omejitev ne bi smeli postavljati, če želimo ustvariti enake konkurenčne pogoje na evropski ravni.

Kako je Sena sploh organizirana, kakšna je njena pravna oblika?

Sena je organizirana kot društvo, ki mu je nizozemska vlada leta 1993 na podlagi zakona o sorodnih pravicah podelila ekskluzivno pravico za upravljanje tantiem vseh nizozemskih umetnikov in producentov. Organizacijo vodi izvršni odbor in nadzira nadzorni odbor. V nadzornem odboru dva člana zastopata izvajalce, dva člana producente, dva pa sta neodvisna, eden od njiju je tudi predsednik. Člane nadzornega odbora imenuje svet članov, ki šteje 14 ljudi - sedem izvoljenih predstavnikov izvajalcev in sedem izvoljenih predstavnikov producentov.

Sena ima tudi neodvisen odbor za reševanje sporov, njegovi sklepi so zavezujoči. Obstaja pa še komisija za določanje tarif za uporabnike, ki jo sestavljajo tako predstavniki uporabnikov kot predstavniki kolektivnih organizacij. Vodi jo neodvisni predsednik.

Na kakšen način Sena zagotavlja transparentnost svojega delovanja?

Sena objavlja obširno letno poročilo, katere angleška različica je objavljena na naši spletni strani, račune pa pregleda revizijska družba. Enkrat letno organiziramo skupščino, na kateri predstavimo celotno poročilo. Sena je članica nizozemskega združenja organizacij na področju intelektualne lastnine. Vse članice združenja morajo spoštovati kodeks, če želijo pridobiti oznako kakovosti, ki jo vsako leto pregleda neodvisni nizozemski inštitut.

So imetniki pravic seznanjeni s tem, kako izračunate višino nadomestil?

Kako se zbrana denarna sredstva delijo med obe kategoriji imetnikov pravic, določajo pravila distribucije, ki so prav tako dostopna na spletni strani. V osnovi tako izvajalcem kot producentom pripada enak delež zbranih sredstev. Delež za izvajalce pa se potem deli po določenem točkovnem sistemu glede na to, ali gre za glavnega ali za spremljevalnega oziroma studijskega glasbenika.

Za stroške delovanja organizacije bomo letos porabili 12 odstotkov nadomestil, zbranih na Nizozemskem, štiri odstotke nadomestil, zbranih v državah EU in Efte, in šest odstotkov nadomestil, zbranih v drugih državah. Še dodaten odtegljaj, največ 15 odstotkov zbranih sredstev, zakon predvideva za socialne in kulturne projekte, a ta je v zadnjih letih znašal le približno tri odstotke.

Ali lahko nek imetnik pravic sam preveri, kolikšna višina nadomestila mu pripada in ali je prejel pravilen znesek?

Imetnike pravic, ki jim izplačujemo nadomestila, vsake tri mesece seznanimo s številom predvajanj. Ta podatek lahko preverijo tudi na portalu MySena. Nenehno si prizadevamo, da bi te podatke še optimizirali. Ne razkrivamo pa vrednosti predvajanja na sekundo na radijski postaji ali televiziji.

Se Sena kdaj sooči z očitki, da ne deluje transparentno in da imetnikom pravic ne izplača denarja, ki ga pobere v njihovem imenu?

Zavedamo se, da je naša dejavnost občutljiva tema v družbi. Uporabniki glasbe niso zadovoljni, ker morajo zanjo plačati, in ugovarjajo tarifam. Imetniki pravic pa nimajo druge izbire, kot da Sena v njihovem imenu zbira nadomestila za pravice od retransmisije in javnega predvajanja. Nekateri imetniki pravic trdijo, da so Senine tarife prenizke. Drugi trdijo, da niso bili pravilno poplačani.

Prizadevamo si za čim večjo preglednost in odgovornost, ni pa mogoče vedno vseh zadovoljiti. Trenutno imamo na sodišču dva primera: enega proti organizatorjem plesnih dogodkov, ki ne želijo plačati tarif, drugi se nanaša na avtorje pravic za glasbo, uporabljeno v TV-prodajah, ker trdijo, da niso ustrezno plačani.

V kolikšni meri nad poslovanjem Sene bdi država?

Sena je zasebna organizacija, država se v naše poslovanje ne vmešava. Imetniki pravic imajo vso glasovalno moč, da izbirajo in posredno, prek nadzornega in izvršnega odbora, imenujejo direktorje. Država oziroma ministrstvo za varnost in pravosodje imenuje le nadzorni organ, ki preverja, ali kolektivne organizacije na področju avtorske in sorodnih pravic delujejo skladno z zakonom.