Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IGRE, DRAMA, BURKA - NEKAJ ZBRANIH DRAMSKIH DEL IZPOD MÖDERNDORFERJEVEGA PERESA

V Möderndorferjevi knjigi so zbrana žanrsko različna dramska besedila. Knjigo uvaja igra Jaz Batman, v kateri dramatik obravnava problematiko nasilja v osnovni šoli. Tudi v drugi igri Tunel Möderndorfer spregovori o nasilju. Protagonisti so osamljeni najstniki, ki se vsak dan srečujejo v tunelu. V dramskem tekstu Drama lahko bralec v večinoma humornem zapisu spremlja delovanje t.i. šole oziroma tečaja za gledališko udejstvovanje. Drama se ukvarja z vprašanjem igre in resničnosti, laži in resnice. V besedilu se skriva kritika sodobne kapitalistične družbe, ki celo človeške sanje izrabi za donosen posel. Zadnje delo Zmenek pa je čista burka.

Vinko Möderndorfer (1958) velja za enega najbolj plodovitih sodobnih slovenskih literarnih, gledaliških in filmskih ustvarjalcev. Po končani akademiji Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) je začel delovati v slovenskih gledališčih. Podpisal se je pod okoli 100 režij. Deluje tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser ter piše literaturo za otroke in odrasle. Objavil je več kot ducat pesniških zbirk, skoraj toliko romanov, okoli 30 dramskih del, je tudi avtor esejev. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad.

ZA RESNICO DO ZADNJEGA DIHA - KNJIGA, KI RAZKRIVA ZGODBO KOROTANA IN NJEGOVEGA USTANOVITELJA PATRA IVANA TOMAŽIČA

Knjiga Za resnico do zadnjega diha predstavlja življenje in delo klaretinskega patra Ivana Tomažiča, ki je na Dunaju pustil neizbrisen pečat s postavitvijo študentskega doma Korotan. Zamislil si ga je kot trajno podporo koroškim in drugim slovenskim študentom na Dunaju. Ko se je poslovil od njega, ga je predal celovški Mohorjevi družbi. Ta je sicer s pogodbo zagotovila izpolnitev Tomažičevega poslanstva, a je pozneje začela dom prenavljati in ga spreminjati v hotel, jeseni leta 2009 pa ga je prodala slovenski državi. Z zgodbo p. Tomažiča in Korotana se je avtorica seznanila od blizu, v pogovorih z njenimi glavnimi akterji in na osnovi pisnih dokumentov.

Jasna Kontler - Salamon (1952) je novinarka in publicistka. Delala je na Valu 202, Radiu Maribor, Večeru in Delu. Za svoje delo je prejela več priznanj, med njimi nagrado Društva novinarjev Slovenije za izjemne novinarske dosežke. Od leta 1988 deluje v znanstveni redakciji Dela.

BABICA MOJA POGOSTA POZABI - PRISRČNA SLIKANICA NA TEMO DEMENCE

Slikanico v verzih je hči slovitega ameriškega letalca Charlesa Lindbergha napisala na podlagi osebnih izkušenj, ko sta z majhnim sinom skrbela za mamo v njenih poslednji letih življenja. Primerna je za predšolske otroke in družinsko branje. Otrokom približa ljudi z demenco in jim na primeru Anžeta pokaže, kako je treba ravnati z njimi. Prav posebna vez med babico z demenco in njenim ljubečim vnukom je ilustrirana z vodenimi barvicami, s katerimi je ilustratorki Kathryn Brown uspelo ujeti tudi ljubezen med njima. Slikanica prinaša zgodbo o Anžetovi babici, ki pogosto pozablja preproste stvari. A Anžetu to ni mar, rad jo ima in ji pomaga, tudi ko večkrat kaj vpraša. Besedilo za slikanico je poslovenila Tina Bilban.

NEŽ'NA POEZIJA - NEŽNE PESMI KOBROWSKEGA, NAMENJENE NEŽI

Pesnik Kobrowsky, ki se je prvič predstavil leta 2011 s knjigo Najprej semza slišal pr denje, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, se je tokrat lotil drugačne teme - ljubezni. Za branje njegove poezije je treba po besedah urednika Zdravka Duše preklopiti možgane in jih prisiliti v drugačno branje, kot smo ga vajeni sicer. Kljub nenavadni vezavi besed oziroma črk, pri čemer se kaže avtorjeva želja po radikalizaciji poezije, so pesmi ritmizirane, ob čemer so verzi večinoma rimani. Ilustracije za knjigo, ki ne opeva ljubezni, le poje o njej, je prispevala slikarka Urška Kozak. Ilustracije ne slikajo pesmi, ampak skozi prizore govorijo o pesnikovem notranjem svetu in njegovih občutjih.