misliV Equrni Jurij Kalan, v Galeriji Lek Saša Šušteršič
Ljubljana, 30. marca - V Galeriji Equrna bodo v torek ob 19. uri odprli razstavo Jurija Kalana, v Galeriji Lek pa ob isti uri razstavo Saše Šušteršič. Kalan bo predstavil slike in poslikane figuralne reliefe, ki se tematsko navezujejo na njegovo družinsko življenje. Šušteršičeva pa se bo predstavila s slikami, za katere navdih črpa v naravi.
Kalan v svoje podobe vključuje osebe, živali in prostore, ki sodijo v njegovo vsakdanjo življenjsko rutino. Prostor se v njegovih podobah strukturira okrog gledalca oziroma se ukrivlja okrog njega in ga vleče v neposredno bližino upodobljenih oseb, v njihovo intimo. Gledalec postane sodelujoči, aktivni del omizij in prizorov, kjer se ob toplem vzdušju razgrinjajo karakterne lastnosti posameznikov, ki jih vedno spremljajo dobronamerni humorni odtenki.
V slikah se pred gledalcem razgrne široka paleta razpoloženj in aktivnosti upodobljencev. Prostor slike je nasičen, poln detajlov in presenetljivih prostorskih zvračanj, ki gledalca silijo v dinamično frontalno pulziranje njegovega pogleda. Živahni, s svetlimi barvami poslikani, reliefi delujejo s podobno logiko, le da se pri njih vpleta tudi dinamičen odnos z obdajajočo belino obdajajoče stene, je o Kalanovem delu zapisal umetnik Robert Lozar.
Kalan se je rodil leta 1961 v Kranju. Leta je 1990 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani na oddelku za slikarstvo pri prof. Metki Krašovec. Živi in dela kot samostojni umetnik v Ljubljani.
Saša Šušteršič si je že pred leti za izhodišče svojega slikarstva postavila to, kar ji ponuja narava in kar spontano doživlja ob tem, ko jo opazuje in raziskuje. Sama trdi, da so njena glavna moč barve. Svoje slikarske izpovedi je od nekdaj utemeljevala s koloritom, in ko se ji je zdelo, da je to likovno prvino razvila do želene stopnje, je začela slikati z rokami. Da pa bi bil njen osebni stik z naravo, v kateri je poiskala osnovo za svoje s svetlobo ožarjene podobe, še bolj neposreden, je v barve umešala cvetove in lističe, ki jih je pobrala z grmičev.
Po besedah likovnega kritika Iztoka Premrova je za večino njenih slik mogoče reči, da so po izhodišču pejsaži, vendar pa niso niti najmanj realistični. Vse, kar umetnica upodobi, je očiščeno nadrobnosti. Iz celote izlušči le tisto, kar je najbolj elementarno, kar da motivu notranjo zgradbo. Preostalo, abstrahira, izloči kot nepomembno.
Šušteršičeva se je rodila leta 1977 v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je leta 2001 diplomirala na oddelku za slikarstvo pri prof. Emeriku Bernardu. Lani septembra se je preselila na otok Reunion v indijskem oceanu, kjer se posveča slikarstvu. Tam bo ostala do septembra 2017.