misliSimpozij o vlogi knjižnic pri nagovarjanju mladih
Ljubljana, 7. aprila - V knjižnici Otona Župančiča poteka simpozij z naslovom Od klasične do virtualne knjižnice za otroke in mladino, na katerega so organizatorji povabili različne strokovnjake, ki v referatih osvetljujejo pomen knjižnic in novih tehnologij. Te vse bolj postajajo tudi knjižnična realnost. Osrednje vprašanje je bilo, kaj ponuditi mlademu bralcu in kako.
Ljubljana.
Knjižnica Otona Zupančiča.
Foto: Stanko Gruden/STA
Kot je za STA povedala Darja Lavrenčič Vranec, vodja Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki soorganizira simpozij, so želeli zbrati čim več informacij in mnenj, ki bodo knjižnicam prišla prav v prihodnosti, ki se bo zaradi tehnoloških sprememb vedno bolj spreminjala.
Direktorica Mestne knjižnice Ljubljana (MKL) Jelka Gazvoda je v nagovoru opozorila na še vedno pereče pomanjkanje poučnih knjig za otroke in mlade. Za najmlajše je učnega gradiva še dovolj, za malo starejše in najstnike pa ga kronično primanjkuje. Po mnenju Gazvode bi mladi raje hodili v knjižnice, če bi jim te ponujale zanimivo gradivo.
Sociolog in komparativist Igor Škamperle je spregovoril o pomenu branja. Po njegovih besedah tisti, ki bere, živi drugače od tistega, ki ne. Branje, kot pravi, bogati posameznikovo doživljajsko in čustveno raven, pomaga pa mu tudi pri razumevanju sveta, drugih in sebe.
Po Škamperletovem mnenju se nahajamo v dobi velike preobrazbe, družbene zavesti in individualnega oblikovanja osebnosti, ki ju pogojuje tehnološki razvoj. Temu je podrejen tudi način branja. Kot je dejal, je nastopila t. i. nova agora - spletna knjižnica, sestavljena iz Wikipedije in drugih enciklopedičnih spletnih gradiv.
Po referentovem prepričanju smo z omenjenimi družbenimi spremembami priča novi generaciji, ki za razliko od prejšnjih reže vezi s tradicijo in zgodovino. Ta s pomočjo t. i. pametnih orodij ne gradi več linearnega sveta, pač pa vedno bolj razpršen svet.
Novinar in publicist Lenart J. Kučić je v svojem referatu ovrgel nekaj mitov o t. i. tehnomladini. Po njegovih besedah so poimenovanja otrok in mladih, kot sta digitalni domorodci ali generacija Google, povsem neumestna. Kot je dejal, imajo otroci in mladi zgolj čas, ki ga odraslim - zaposlenim, zmanjkuje za odkrivanje teh naprav. Obenem je po njegovem mnenju odveč tudi strah, da otroci in mladi na spletu niso varni. Kot je prepričan, večina mladih ve, da v virtualnem svetu javno nastopa.
Na simpoziju sodelujejo še Aleš Klemen in Anja Frković Tršan, Miha Kovač, Tilka Jamnik in Vojko Zadravec.
Simpozij so ob mednarodnem dnevu knjig za otroke pripravili MKL, Pionirska, Slovenska sekcija IBBY in Mariborska knjižnica. Vsi referati bodo objavljeni v reviji Otrok in družina.