misliV Ljubljani prvo srečanje o razvoju branja v času digitalizacije
Ljubljana, 9. aprila - Na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je danes začelo dvodnevno srečanje v sklopu projekta Razvoj branja v digitalni dobi (Evolution of Reading in the Age of Digitization - E-READ). Dogodka se udeležuje 70 strokovnjakov iz več kot 20 evropskih držav, ki proučujejo razlike med branjem s papirja in z zaslona.
Hrvaška, Zagreb.
Elektronski bralnik.
Foto: Hina/STA
Medtem ko nekatere raziskave kažejo, da med branjem z zaslona in branjem s papirja ni pomembnih kognitivnih razlik, spet druge opozarjajo, da ista besedila, prebrana na zaslonu, dojemamo drugače, kot če bi jih brali na papirju.
Kar nekaj raziskav kaže tudi, da je razumevanje daljših besedil različno, če so prebrana na papirju ali na ekranu, spet druge empirične raziskave pa so pokazale, da nekatere lastnosti tablic negativno vplivajo na čustveni aspekt literarnega branja, je uvodoma zapisal Miha Kovač, pri projektu zadolžen za stike z javnostjo.
To so po Kovačevih besedah glavni razlogi, zaradi katerih se je lani, s pomočjo evropskih sredstev v okviru akcij COST, evropske organizacije, ki povezuje znanost in tehnologijo, začel projekt E-READ. Ta združuje okoli 70 evropskih strokovnjakov s področja nevroznanosti, humanistike in družboslovja. Projekt bo trajal do konca leta 2017 pod vodstvom Anne Mangen iz Norveške in Adriaana van der Weela iz Nizozemske.
Cilj akcije je na novo razmisliti celoten koncept branja in dejavnike, ki vplivajo na branje - od besedil, prek podlag, s katerih beremo, do tehnologij, ki nam branje omogočajo, kot so tiskane knjige, bralniki in računalniki.
E-READ se bo posvečal tudi raziskovanju tistih tehnoloških, kulturnih in trženjskih dejavnikov, ki so spodbudili prehod k digitalnemu branju. Posebno pozornost bodo raziskovalci namenili razumevanju vloge tržnih mehanizmov, kot je sistematično nižanje cen e-knjig pod njihovo nabavno ceno, pri širjenju branja z digitalnih medijev.
Glavni cilj akcije je nadomestiti številne domneve in špekulacije o pozitivnih in negativnih posledicah digitalnega branja z empiričnimi dokazi ter ob tem izdelati kazalnike, s katerimi bo mogoče misliti in razumeti razlike med branjem s papirja in z zaslona, je še navedel Kovač.
Projekt E-READ bo v kratkem zagnal spletno stran, na kateri bodo med drugim dostopni rezultati raziskav s področja branja. Ob zaključku projekta bo izšla knjiga, ki bo zajela ključna dognanja.