Jure Mikuž letošnji dobitnik nagrade Izidorja Cankarja

Kot piše v utemeljitvi, Mikuž nagrado Izidorja Cankarja v letu 2015 prejme za izjemen prispevek k metodologiji umetnostnozgodovinskega raziskovanja na Slovenskem. Mikuž je več kot štiri desetletja navzoč v slovenskih raziskovalnih, pedagoških in znanstvenih krogih, kjer se je uveljavil kot pronicljiv kritik, sooblikovalec kulturno-političnega prizorišča in teoretik, ki je s svojim delom razširil metodološki repertoar slovenske umetnostne zgodovine.

Na njegovi poklicni poti je v utemeljitvi izpostavljeno njegovo delovanje v Moderni galeriji v Ljubljani, kjer je bil kustos in direktor. V letih 1992-93 je bil namestnik ministra za kulturo, več let je predaval na zasebni Fakulteti za podiplomski humanistični študij, sodeloval je pri pisanju študijskega programa umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, trenutno pa predava na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Mikuž je že v času študija zavzel kritično stališče do stanja umetnostnozgodovinske stroke na Slovenskem. Vztrajal je na primerjavah moderne slovenske likovne tvornosti s sočasno zahodnoevropsko produkcijo in pri umeščanju opusov slovenskih umetnikov v najširši kontekst. V raziskovanje vidnega vključuje psihoanalizo ter kulturno in zgodovinsko antropologijo.

Tine Germ priznanje prejme za prispevek k strokovnemu spoznavanju ikonografije in njenemu posredovanju zainteresirani javnosti. Ikonografija je, kot piše v utemeljitvi, eden od temeljev umetnostne zgodovine. Germ, ki je izredni profesor na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, je korak za korakom širil svoje poznavanje skritih pomenov igralnih kart, rastlin, števil, živali in svoje znanje v knjižni obliki predajal vsem. Posebej za študente je pripravil priročnik Uvod v ikonografijo.

Matej Klemenčič priznanje prejme za monografijo Francesco Robba (1698-1757). Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani. Klemenčič velja za vodilnega poznavalca beneškega kiparstva 17. in 18. stoletja v mednarodnem merilu. Z monografijo o Robbi (Umetniški kabinet Primoža Premzla, 2013) je kiparja prepričljivo umestil v mednarodni kontekst. Knjiga bo s svojo izčrpnostjo in strokovno odličnostjo dolgo ostala referenčna literatura o pri nas udomačenem kiparju in kiparstvu njegovega časa, piše v utemeljitvi priznanja.

Galerijska pot Tonija Biloslava se začela leta 1972 z zaposlitvijo v koprski galeriji Meduza. Dve leti zatem je prevzel vodenje novo ustanovljenega javnega zavoda Obalne galerije Piran, ki ga je vodil skoraj 40 let. Vzporedno s predstavljanjem primorske, slovenske in tuje umetniške produkcije je spodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih, med katerimi izstopa zbirka sodobne slovenske likovne umetnosti po letu 1976. Utemeljitev izpostavlja tudi njegova prizadevanja pri realizaciji Piranskih dni arhitekture od leta 1983 ter vlogo, ki jo je od leta 1977 imel pri organiziranju mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Portorožu.

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo nagrado in priznanja Izidorja Cankarja podeljuje bienalno.