misliV Layerjevi hiši razstava gvašev Gabrijela Stupice
Kranj, 23. aprila - V Layerjevi hiši so ob prihajajočem dnevu boja proti okupatorju in 70. obletnici konca druge svetovne vojne pripravili razstavo gvašev, ki jih je modernistični slikar Gabrijel Stupica naslikal v letih 1961 in 1962. Razstavo bodo v Kranju odprli drevi ob 19. uri, na ogled pa bo do 20. maja.
Ljubljana.
Dela Gabrijela Stupice.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Cikel 12 gvašev je Stupica naslikal na povabilo Lojza Gostiše, ki je za delo Ljubljana v ilegali k sodelovanju povabil slovenske umetnike, ki so mogočnost narodnega upora izražali v likovnih delih, med njimi še Marija Preglja, Iveta Šubica in Ivana Seljaka Čopiča.
Prvi dve deli je Stupica združil z rimsko številko I in podnaslovil Sodišče I in Sodišče II, drugi dve, ki predstavljata skrivno srečanje, pa Sestanek I in Sestanek II. Peti prizor je poimenovan Ilegalci, šesti pa Zadnja pot. Na njem so ženske in moške z zavezanimi rokami, ki jih italijanski vojaki vkrcavajo v tovornjak.
Sedma risba Requiem prikazuje krsto in žalujoče. Osmi gvaš Ob pogorišču predstavlja štiri doprsja obupanih žensk, deveti, Talci, pa sedem stoječih moških pred zidom. Na deseti risbi, Kamion, so moške in ženske postave vidne skozi zadnji del s ponjavo prekritega tovornjaka. Enajstega je Stupica naslovil Pogrebci, zadnji pa je poznan pod imenom Ob pogorišču.
Okoli leta 1960, ko so nastale risbe s tematiko upora, se je v Stupičevem slikarstvu dogajala temeljita sprememba. Za platna, nastala v 50. letih minulega stoletja, je bila značilna temna, zamolkla barvitost, avtor je uporabljal predvsem rjave, sive in temno rjave pigmente.
Proti koncu desetletja, ko se je Stupica preselil v nov atelje v ljubljansko Rožno dolino, so barve vedno bolj svetlele in že okoli 1960 jih je prevevala popolna belina z vsem bogastvom njenih odtenkov, so organizatorji razstave v Layerjevi hiši povzeli po besedilu Jureta Mikuža, pripravljenega za razstavo Upor/ Resistance v Mednarodnem grafičnem likovnem centru Ljubljana leta 2008.
Gabrijel Stupica (1913-1990), se je rodil v Dražgošah na Gorenjskem in študiral na akademiji v Zagrebu. Leta 1946 se vrnil v Ljubljano in deloval na novoustanovljeni akademiji, kjer je bil do svoje upokojitve dvakrat tudi rektor.
Velja za enega najbolj uveljavljenih umetnikov v nekdanji Jugoslaviji ter za enega najbolj cenjenih slovenskih modernističnih umetnikov. Njegova dela so razstavljena v muzejih in galerijah na območju nekdanje Jugoslavije ter drugod po svetu.