Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PRIDNI SINKO - BRUCKNERJEVA LITERARIZIRANA AVTOBIOGRAFSKA PRIPOVED

Pridni sinko je literarizirana avtobiografska pripoved o pisateljevem odraščanju ob despotskem očetu. Avtor v iskrivi pisavi izpisuje svoje dvojezično nemško-francosko otroštvo, zaznamovano z očetovo avtoritarnostjo, nasiljem nad materjo in sovražnostjo do vsega tujega, še posebej judovskega. S sočnimi detajli opisuje svoje čustveno, etično in duhovno dozorevanje in mišljenjsko osamosvajanje od očetove moralne ozkosrčnosti. Pred bralca razgali svojega očeta v vsej protislovni bedi - z vsemi stigmami avtoritarnosti, nasilništva, zadrtega antisemitizma in simpatiziranja z nacizmom na eni in z vso krhko ranljivostjo in človeško nebogljenostjo smrtnika na drugi strani. Izpostavi ga v vsej tragični razdvojenosti, protislovni dvoumnosti in kompleksnosti človeške usode v primežu časa in zgodovine. Avtor obenem spregovori tudi o odraščanju, zorenju in osamosvajanju prve po drugi svetovni vojni rojene generacije, ki si je zadala za nalogo do tal podreti stari režim ter sesuti skorumpiran in zatiralski svet svojih očetov. Delo je poslovenil Jaroslav Skrušny.

Francoski pisatelj, filozof in publicist Pascal Bruckner (1948) sodi v generacijo, ki je maja 1968 na ulicah okrog pariške Sorbone izjavila odločen in radikalen ne. Del revolucionarjev se je pozneje kritično ozrl na lastno vstajništvo in iz te distance se je rodila pisava t. i. novih filozofov, med katere poleg Brucknerja štejemo predvsem Bernarda-Henrija Levyja, Andreja Glucksmanna in Alaina Finkielkrauta. S slednjim je Bruckner napisal dve esejistični deli Novi ljubezenski nered in Na uličnem vogalu pustolovščina. Podpisal se je pod vrsto romanov, v slovenščino je prevedeno še delo Ljubezen do bližnjega.

VSE JE V REDU - ZGODBE POSAMEZNIKOV, KI NISO V REDU

Vse je v redu je druga kratkoprozna knjiga Tine Mlakar Grandošek, ki sledi njenemu prvencu Draga Tina. V delu je zbrala 13 kratkih zgodb, ki izraz vse je v redu predstavijo kot nekakšno mantro, obsesivno ponavljajočo se frazo, zanikanje realnosti, ki v resnici ni v redu. Vsem avtoričinim protagonistom je skupno, da so vpeti v družinsko življenje, ki je pogosto vse prej kot idilično. Tu škripa med zakoncema, tam med starši in otroki, nekaterim se je na glavo postavilo življenje na celi črti. Doseganje in preseganje omenjene mantre je povečini boleče, za radovednega bralca pa nadvse zanimivo. Avtorica je, kot je zapisala literarna kritičarka Gaja Kos, odlična v ustvarjanju napetega vzdušja, ki bralca drži v pričakovanju - nekaj se bo zgodilo, zdajle se bo, stoodstotno. Zgodbam je skupno tudi to, da se s koncem zares ne končajo, temveč bralca prisilijo, da si da z njimi opravka še potem, ko je z branjem že nehal.

Tina Mlakar Grandošek (1979) je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije. Objavljala je v literarnih revijah, kot so Literatura, Mladika in Sodobnost. Leta 2009 je izšla njena prva knjiga, zbirka sedmih zgodb, Draga Tina. Naslovna zgodba je bila uvrščena v poljsko antologijo sodobne slovenske kratke proze Noč v Ljubljani.

QUE KAJ WHAT - TRIJEZIČNA KNJIGA SLOVENSKE POEZIJE IN PROZE

V knjigi Que Kaj What se nahajajo pesmi Alje Adam, Tilke Grošelj Močnik, Miriam Jereb Batagelj, Tine Kozin, Lojzeta Lavriča, Katarine Minatti, Luciane Oberžan Jarc, Gregorja Papeža, Gregorja Podlogarja, Vinka Rodeta, Lojzke Špacapan, Dolores Terseglav in Maje Vidmar. S proznimi deli pa so predstavljeni Alja Adam, Jože Rant in Andrej Rot. Besedila so objavljena v slovenščini, španščini in angleščini. Med prevajalci so Gregor Papež, Ana Fras, Gemma Santiago Alonso, Barbara Pregelj. Delo je uredil
Gregor Papež, sin izseljenskega književnika Franceta Papeža, ki je predstavnik sodobne slovenske in argentinske literarne ustvarjalnosti.

POLENČEK ODPRE MUZEJ - SLIKANICA Z EKOLOŠKO NOTO

Glavni junak slikanice norveške avtorice Ashild Kanstad Jonsen je Polenček, ki nabira zanimive stvari. Prinaša jih domov in jih spravlja v škatle. Ko so te nekega dne polne, mu babica svetuje, naj odpre muzej. Obiskovalci so navdušeni, Polenček pa tudi - vsaj na začetku. Hudomušna pripoved ponuja nasvete, kaj se da narediti z odvečnimi stvarmi. Mlada norveška pisateljica in ilustratorka je zaslovela prav s to slikanico, ki je njen prvenec. Prevedena je bila že v 14 jezikov, na Japonskem je Polenček tako navdušil bralce, da so po njem posneli risanko. Za prevod besedila v slovenščino je poskrbela Marija Zlatnar Moe.