Slovenija 3.5.2015 10:29

Strip in razstava kot živ spomin na okupirano Ljubljano

Ljubljana, 3. maja - V sklopu številnih dogodkov Ljubljane ob 70. letnici osvoboditve je izšel tudi strip Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941-1945, ki ga v galeriji Vžigalica spremlja še razstava. Avtor besedila za strip Blaž Vurnik poudarja, da je Kristina B. izmišljena oseba, a od izida stripa se jih je pojavilo že nekaj, ki so se v dekletu prepoznale.

Ljubljana.
Razstava Spomini in sanje Kristine B., Ljubljana 1941-1945 je nastala ob 70-letnici konca druge svetovne vojne, ki jo praznujemo v letu 2015.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Blaž Vurnik, sicer kustos Mestnega muzeja Ljubljana za novejšo zgodovino, je v sodelovanju s slovenskim striparjem Zoranom Smiljanićem ustvaril strip, ki naj bralcu na komunikativen način približa dogodke iz časa, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico.

Dogodkov se spominja fiktivna Kristina B., ki je bila takrat odraščajoče dekle. Ker pripoveduje neko občo zgodbo, deli občutja in usode, znane marsikomu, ni nenavadno, da so se s protagonistko identificirale številne gospe. Toda ključni namen tega dvodelnega projekta je, kot je na enem od vodstev po razstavi povedal Vurnik, da se to obdobje približa mlajšim, ki nimajo pravega uvida v tisti čas.

Ena od privlačnejših plati stripa je, da zgodovinska dejstva spretno prepleta z manj znanimi anekdotami. Ena govori o tem, kako se je, potem ko je Ljubljana zaradi žice izgubila stik s podeželjem in virom hrane, nek podjetnež spomnil, da bi kot kozličkovo prodajal kar pasje meso. V nekem trenutku je zmanjkalo tudi gume, zato so čevljarji obuvalom namenili lesene podplate. In vsa Ljubljana je štorkljala, je spomnil Vurnik.

Žica, ki so jo italijanski okupatorji napeljali v enem dnevu, je povzročila čudne situacije. Ljudje niso mogli več do svojega vrta, bil je za žico, nenadoma so bila na oni strani tudi pokopališča. Avtorja v stripu ne pozabita niti na povsem običajno življenje v Ljubljani, obiskovanje bazena Ilirija, sprehode ob sladoledu, operne in kino predstave pod italijansko taktirko, ki so jo nekateri ignorirali, spet drugim pa zanjo ni bilo mar.

Toda, kot je povedal Vurnik, so se ob na prvi pogled nemara normalnem življenju ves čas dogajale stvari, ki so zelo jasno dale vedeti, da je vojna, negotov, smrtno nevaren čas. O tem priča streljanje talcev na Poljanah ali v Gramozni jami. Meščani so čez noč izginili, eni so šli v partizane, drugi med domobrance, tretje so okupatorji zapirali in jih pošiljali v taborišča.

Na razstavi v Vžigalici izseke iz stripa in informativna besedila spremlja bogato muzejsko gradivo, od letakov OF, šahovskih figur, narejenih v taborišču, do čevljev z lesenim podplatom.

Vurnik je poudaril, da se s Smiljanićem v stripu nista želela opredeliti ali dodatno razdvajati Slovencev. "V naši družbi je tako normalno biti razdvojen, da je eksces, če temu ni tako," je ob razstavi povedal Vurnik. Kljub vsemu je nekaj jasno: Ljubljana je bila edino mesto v Evropi, obdano z žico. Nobeno drugo mesto ni organiziralo tako učinkovitega upora in sodelovanja s partizani v gozdovih, da bi okupatorji ocenili, da ga je potrebno sankcionirati z žico.

Vurnik bo imel še eno vodstvo po razstavi 14. maja ob 17. uri, razstava bo na ogled do 17. maja.