Svet 7.5.2015 11:58

Beneški bienale: Jašev projekt Zaklop poudarja pomen sodelovanja na poti k spremembam

piše Maja Čehovin Korsika

Benetke, 7. maja - Benetke so od srede polne ljubiteljev umetnosti, ki si želijo še pred uradnim sobotnim odprtjem ogledati razstavo in paviljone v sklopu 56. umetnostnega bienala. Jaša s sodelavci te dni že izvaja projekt Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost, ki bo v tedenskem ciklu obiskovalce z liričnimi pozivi vabil k sodelovanju, uporu in upanju.

Italija, Benetke.
56. mednarodna umetnostna razstava Beneški bienale.
Slovenija se predstavlja s projektom UTTER (Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja).
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Benetke.
56. mednarodna umetnostna razstava Beneški bienale.
Avtor projekta UTTER Jaša Mrevlje Pollak ter kurator in performer Michele Drascek.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Benetke.
56. mednarodna umetnostna razstava Beneški bienale.
Umetnik Jaša Mrevlje Pollak bo predstavljal Slovenijo s projektom UTTER (Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja).
Foto: Daniel Novakovič/STA

Italija, Benetke.
56. mednarodna umetnostna razstava Beneški bienale.
Slovenija se predstavlja s projektom UTTER (Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja).
Foto: Daniel Novakovič/STA



Letošnji bienale zaznamuje tema Vse prihodnosti sveta. Kot je za STA povedal kurator in performer Michele Drascek, je glavno sporočilo Jaševe postavitve, da je mogoče s sodelovanjem in izmenjavo idej posredovati sporočilo o možnih spremembah in upanju. Zato pri projektu sodeluje heterogena skupina ustvarjalcev, hkrati pa dolžina performansa sedem dni posreduje idejo, da lahko zgolj dolgoročno sodelovanje in ne individualizem prinese spremembe, je pojasnil Drascek.

Jaša je v Artileriji Arzenala skupaj z arhitektom Kunom Mayerjem oblikoval visoko konstrukcijo, ki kot utrdba zaseda prostor paviljona. Zunanjost je izčiščena, enobarvna, notranjost pa rjavkasti toni delajo mehkejšo. Ves čas je v ozadju glasba, elektronska ali klasična. To v živo izvajajo na klavirju. Glasbo presekajo misli, ki jih Jaša skozi reže v trdnjavi posreduje obiskovalcem instalacije, kot sta: "To ni obdobje molka. Zdaj bova jaz in ti tole izkričala." ali "Odpor bo oster kot nož."

V Zaklopu je po besedah Drascka Jaša nadaljeval pot, ki jo je začrtal že s projekti, kot je bil Crystal C. "Gre za logično nadgradnjo njegovega dela. Jaša je tudi v predhodnih delih uporabljal poetiko, ne da bi se bal spregovoriti o notranji lepoti, ki jo je nenazadnje uporabil tudi za sporočilo upanja."

Zunanjost in notranjost postavitve bo od jutra do večera dobivala novo podobo, predvsem preko s kredo izpisanih pozivov k združevanju ali uporu ter drugih misli. Ostali performerji se na dogajanje odzivajo vsak na svoj način, vsak v svoji vlogi. Lesene stopnice, police, nekakšne klopi, obiskovalca vabijo, naj sede in postane del vsega.

Med performerji bodo stalnica Jaša, avtorja zvoka oz. glasbe Janez Vidrih - Junzi in Tine Grgurevič - Bowrain ter Drascek. Ostali akterji se bodo tekom performansa, ki ga bodo v sklopu bienala izvedli 28-krat, menjali in dodajali svoj košček mozaika k postavitvi v nastajanju.

Sedemdnevni performans temelji na scenariju, ki ga je Jaša napisal z mladim izraelskim pisateljem Etanom Nehcinom in bo izšel kot samostojno literarno delo. "Tekst pri projektu redkokdaj razumem kot razlagalno besedilo. Zame je to povsem samostojno delo. Literatura je medij, ki je del celote. Scenarij je v bistvu naša tedenska opora, vsak dan sledimo jasnemu razrezu dogodkov, vlog," je za STA pojasnil Jaša.

Jaša je glede vsebine scenarija ostal skrivnosten, ker se bo postavitev, glede na različne dejavnike, s časom spreminjala. Performans bo v 28 tednih dobil popolnoma drugo formo. Razkril pa je, da bo struktura performansa v prvi fazi zaprta, v smislu trdnjave, ki pa bo vseeno dihala s tem, da vsebine do gledalca prihajajo skozi razpoke v konstrukciji. Jaša konstrukcijo razume kot kip, v katerega se vstopa. Sčasoma se vse odpira, kar ponazarja, da projekt ni hermetično zaprt, izoliran koncept umetnika.

Ob tem, je povedal Jaša, se sproža vprašanje, ali se ti zapiraš pred svetom ali pa svet varuješ pred seboj. In prav to je rdeča nit, ki jo v njegovi instalaciji performerji nenehno preigravajo: "Gre za valovanje znotraj dramaturgije, med agresivnostjo kot nujo in liričnostjo." Tedenski ciklus vrh doseže četrti dan, ko se število performerjev zgnete ob napevu Togetherness, ki je tudi glavno sporočilo projekta, ob koncu tedna pa se struktura ponovno zapre.

Postavitev Zaklopa pooseblja Jaševo potrebo po tem, da se tudi arhitektura prilagaja emociji. Pri tem se umetnik navezuje na zapuščino Gordona Matta Clarka, ki je videl arhitekturo predvsem kot odslikavo duhovnega časa. Zaklop je točno to, kar naslov v drugem delu povzema - nasilna nuja za utelešeno prisotnost, je poudaril Jaša. Konstrukcija, ki deluje kot utrdba, napeljuje na idejo upora v smislu ustvarjanja kreativne misli, kot reakcijo na današnji čas: "V skladu z nagovorom letošnjega bienala ne gre za upanje v smislu projekcije v prihodnost, temveč za upanje v smislu pozitivne misli k temu, da se stvari kakorkoli spremenijo. Zato, da se stvari spremenijo, pa se morejo spremeniti v tem trenutku."

Slovenija se letos prvič predstavlja v svojem paviljonu, postavljenem v Arzenalu. Kuratorica Aurora Fonda je povedala, da nova lokacija slovenski predstavitvi omogoča večjo vidnost in prepoznavnost, saj se je bilo treba v Galerijo A+A načrtno odpraviti, medtem ko Arzenale obišče več ljudi.

Dodala je, da je Jaša s sodelavci prostor v Arzenalu dobro izkoristil: "Umetnik se je res zelo potrudil, da je naredil prav posebno instalacijo. Dela je bilo veliko, saj je Jaša v svojem projektu soočil razne medije - vizualno umetnost, arhitekturo, glasbo, performans, kiparstvo in tudi poezijo, kar ni lahko, rezultat pa se mi zdi zelo dober."