Pisatelji na Bledu o upadanju vpliva in nuji njihove kritike družbe

Kot je poudaril predsednik Mednarodnega centra PEN pisatelj in filozof John Ralston Saul, je v ozadju današnjega ustroja sveta filozofija utalitarizma. Med ljudi se je vrnila ideja, da ni mogoče narediti nič in da ni upanja. Neuspeh tako postane običajen, voditelji zanj niso kaznovani.

Vračajo se strah pred drugimi in rasizem. Družba vse bolj polzi v manjvrednostni kompleks. Spreminja se ideja o tem, kaj je sploh še mogoče narediti, tudi kar zadeva problematiko beguncev, saj vlada miselnost, da si ne moremo privoščiti, da bi jim pomagali.

"Pisatelji še vedno verjamemo, da je akcija možna," je izpostavil Ralston Saul. O tem kako slišen in vpliven je lahko dandanes pisatelj, so se na okrogli mizi z naslovom Pisatelj v družbi, ki je samo še javnost spraševali tudi številni drugi udeleženci blejskega srečanja.

Kot je izpostavila Simona-Grazia Dima iz Romunije, je to zelo pomembna tema, saj seže v samo srž problemov, skrbi in potreb današnje družbe. Človeška evolucija je namreč tesno povezana s kulturo, filozofijo in literaturo. Ta je preživela, ker je delovala kot kritična duša človeštva ter je opozarjala na prave probleme.

Vendar pisatelji, filozofi in drugi intelektualci opažajo, da njihove kritike neustreznega ravnanja politike, kršitve človekovih pravic in svoboščin, razvrednotenja vrednot, korupcije in druge zlorabe oblasti vse manj zaležejo.

Kot je izpostavil vodja odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN Tone Peršak, jih praviloma preslišijo ne samo politika temveč tudi tako imenovane javnosti. Kulturi ni več priznana vloga in pomen avtonomnega družbenega podsistema ne avtoriteta moralne instance, kot je to veljalo še pred nekaj desetletji.

"Postajamo vse bolj neslišni, pravice in svoboščine, za katere se zavzemamo, pa v razmerah histeričnega strahu, ker se nihče nikjer ne počuti več varnega, postajajo neke vrste luksuz, ki se mu ni težko odreči," je opozoril Peršak.

Tudi kultura pod vplivom neoliberalne ideologije in povzdigovanja načel neomejenega razvoja sprejema imperativ masovne produkcije, pravzaprav že neke vrste industrije, je ocenil Peršak. Spomnil je, da v Sloveniji vsako leto izide več kot sto romanov in okoli 300 pesniških zbirk, večina jih je že čez leto ali dve pozabljenih.

Kot ugotavlja založnica in pisateljica Tanja Tuma, so se v založništvu podrla osnovna razmerja, ki so določala, da je skrbno izbrana vsebina našla pot v medij v številnih izvodih. Razvoj tehnologije tiska in izdaje je povzročil, da je tok ravno obraten, bodisi kot posledica pohlepa založniške industrije bodisi zaradi cunamija samozaložninških pisateljev, ki objavljajo svoja dela na raznih platformah.

Velike količine knjig ali besedil, ki bi to želela biti, pridejo do visokega števila ljudi na vseh ravneh in v vseh mogočih oblikah, kar povzroča kaos na knjižnem trgu. Založniška industrija ne govori več o promociji temveč zgolj o vidnosti, opaženosti pri posameznih naslovih, ugotavlja Tanja Tuma.

Mnogi knjižni ustvarjalci morajo narediti iz sebe tržno znamko. To daje pisatelju možnost, da mu bralci prisluhnejo. Toda ko se pisatelj sprijazni z okovi, ki jih narekuje tržna logika založništva, se odreče svoji prvinski vlogi in iskrenosti. Zato se postavlja ključno vprašanje, kaj je danes za pisatelja hujše zlo.