Vladimir Makuc praznuje 90. rojstni dan

Vladimir Makuc se je rodil leta 1925 v Solkanu pri Gorici. Po šolanju na goriškem učiteljišču je odšel v partizane, po vojni pa je končal Šolo za umetno obrt in doštudiral na ljubljanski likovni akademiji ter po diplomi opravil še specialko za restavratorstvo.

Izpopolnjeval se je pri grafiku Johnnyju Friedlaenderju v Parizu. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju, pozneje pa tudi slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih objektov. Veliko je razstavljal doma in v tujini ter prejel vrsto nagrad, med njimi malo in veliko Prešernovo nagrado in Jakopičevo nagrado ter glavno nagrado na bienalu slovenske grafike. Leta 1959 je dobil tudi prvo nagrado za grafiko na bienalu v Aleksandriji.

Umetnost Vladimirja Makuca izhaja iz njegove navezanosti na primorski oziroma mediteranski svet v najširšem smislu. V tem svetu je Makuc našel lasten ustvarjalni izraz, ki je bil že od začetka moderen prav v svoji starožitnosti, oblikovno temelječi na arhetipsko prvinski stilizaciji in ploskovitosti, je ob razstavi v Cankarjevem domu, ki so jo odprli v sklopu cikla Likovni kritiki, zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj.

V njegovo pokrajino so se po istrskem volu in prvotnem petelinu sčasoma naselile tudi bolj pesniške ptice, tako jate selivk, počivajoče na električnih žicah, kot osamele dolgokljune ptice, pa kosovelovska brinovka in vse pogostejša v zrak švigajoča leteča raketa - škrjanec kot znanilec ustvarjalnega zanosa in zračne svobode, je še zapisal Komelj.

Makuc se je v svojem ustvarjanju posvetil različnim tehnikam ter ikonografskim in simbolnim motivom. Značilnosti njegovega ustvarjanja sestavljajo prizorišča in bitja iz narave, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Umetnik je raziskoval različne grafične pristope, lotil pa se je tudi slikarstva, kiparstva, tapiserije in keramike.

V ljubljanski Galeriji Kresija so v četrtek v sodelovanju z Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj odprli razstavo njegovih del z naslovom Pokrajina s slikarjem. V Cankarjevem dom pa so do 31. maja na ogled tri dela po Komeljevem izboru: Štorklja, Soline s polojnikom in Rdeče sonce.