Pisatelji blejsko srečanje vidijo kot enega redkih prostorov za pogovor

Kot je za STA povedal predsednik Mednarodnega centra PEN John Ralston Saul, PEN nima nobenega drugega mesta, kjer lahko pisatelji razpravljajo o svojih idejah, jih razvijejo in oblikujejo v načine delovanja. Zato je Ralston Saul opredelil blejska srečanja kot zelo dragocena.

Tudi podpredsednica Mednarodnega centra PEN Vida Ognjenović, ki se poleg ukrajinskega pisatelja Andrea Kurkova omenja kot možna naslednica Ralston Saula, pozdravlja blejska srečanja: "Vse manj je namreč mest in forumov, na katerih lahko govorimo o problemih in položaju literature v današnjem svetu."

Literatura se vse bolj potiska v marginalizacijo, v zabavno književnost, ne vpliva več na javno mnenje, nima niti dostopa do njega. Komercializacija sveta je privedla do družbenega reda, ki se tako vrti okoli samega sebe, da je izvrgel še človeka, je v pogovoru za STA opozorila Ognjenovićeva in dodala, da se ljudje vse manj zavedajo, kako pomembni sta razmišljanje in intelektualna nadgradnja.

Veliko vrednost Ralston Saul in Ognjenevićeva pripisujeta tudi odboru pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN. Ta je nastal v času železne zavese in hladne vojne, Ralston Saul pa meni, da smo tudi sedaj v krizi, v vojni, vendar živimo v zanikanju. Krizo z begunci ocenjuje kot primer nezmožnosti Evropejcev in drugih, da se soočijo z realnostjo.

"To je zelo pomemben trenutek, da se vprašamo, zakaj ne moremo ničesar narediti, kaj je narobe z nami, zakaj se vedemo kot v 30-ih letih 20. stoletja," je izpostavil Ralston Saul in ocenil, da se Evropa vede zelo podobno kot v nekaterih preteklih zgodovinskih obdobjih, ko je bila v zanikanju dejanskega stanja. "To se ne bo rešilo samo od sebe, ampak bo postajalo vse huje. Kaj bomo torej naredili?," je pozval.

Prepričan je, da morajo tudi pisatelji in organizacija PEN v tem obdobju odigrati pomembno vlogo. "Moramo ugotoviti, kako naj jo odigramo. Moramo v javne prostore moči, prirejati novinarske konference, govore in okrogle mize, kjer povemo, da dejansko verjamemo v možnost, da lahko kaj storimo in se ne bojimo," je poudaril.

"Enostavno moramo verjeti, da imamo pisatelji lahko vpliv na javnost in vodstvo, da se ta v nekem trenutku vendarle zdrzne in začne ravnati etično," meni nekdanji predsednik odbora pisateljev za mir Mednarodnega centra PEN Edvard Kovač.

"Opažamo, da se politični voditelji po eni strani delajo, kot da nas pisateljev ni, po drugi strani pa se nas očitno zelo bojijo," je svoje izkušnje povzel Kovač in dodal, da je nekoga zelo strah literature in avtentične besede.

Kurkov je povedal, da so njegove knjige v Rusiji podobno kot prej v Sovjetski zvezi znova prepovedane. S hudo cenzuro pa se srečujejo tudi na Kitajskem. Bei Ling iz neodvisnega kitajskega centra PEN, ki se je prav tako udeležil letošnjega blejskega srečanja, je opozoril, da so človekove pravice na Kitajskem poteptane, da ljudje nimajo svobode izražanja niti na družbenih omrežjih.

"Avtentična, pristna beseda ima svojo moč in lahko v hipu zaneti vihar ali pozitivni upor. Tukaj smo zbrani, ker še vedno verjamemo v to pristno besedo," je poudaril Kovač. Da lahko pisatelji vplivajo na svetovni mir in se borijo zanj, četudi nimajo več tako neposrednega dostopa do javnosti kot nekoč, meni tudi Ognjenovićeva. "To je naša dolžnost in ne bomo odnehali," je sklenila.