V Zagrebu na ogled umetniška zapuščina Avgusta Černigoja

Vsa štiri dela: Kontrareljef, Klinika, Wien Kolin in El so rekonstrukcije izvirnih objektov, nastalih leta 1924, ko se je Černigoj vrnil v Ljubljano. V takratnem obdobju je omenjena dela pripravil za svojo prvo konstruktivistično razstavo, odprto v telovadnici Tehniške srednje šole v Ljubljani leta 1924.

Černigoj je bil edini slovenski umetnik, ki se je šolal na znameniti šoli Bauhaus. Šola je bila ustanovljena leta 1919 v nemškem Weimarju, kjer je bil Černigoj v neposrednem stiku s priznanimi umetniki. Svoj ustvarjalni vrhunec je šola dosegla med letoma 1925 in 1932, ko je delovala v Dessau in postala sinonim za evropsko gibanje zgodovinske avantgarde. V svoji zadnji fazi je bila locirana v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična oblast, so sporočili iz Kobilarne Lipica, ki hrani opus Černigojevih del.

Odprtje razstave bo osrednji dogodek projekta Bauhaus - mreženje idej in praks, v katerem poleg vodilnega partnerja Muzeja sodobne umetnosti iz Zagreba, že več kot leto dni sodelujejo tudi Muzej Joanneum iz avstrijskega Gradca, Akademija likovnih umetnosti iz Sarajeva in Loški muzej iz Škofje loke.

Na razstavi bo na ogled več kot 300 del, od slik do grafik, risb, objektov, fotografij in filmov, ki se nahajajo v zbirkah številnih muzejev, institucij in zasebnikov.

Med predstavljenimi avtorji bodo med drugim arhitekt Selman Selmanagić iz Sarajeva in hrvaški avtorji - umetnica tkanja Otti Berger, fotografinja Ivana Tomljenović Meller in arhitekt Gustav Bohutinsky. Ob delih študentov, ki so obiskovali Bauhaus, bodo predstavljena tudi dela njihovih učiteljev, kot so Marcel Breuer, Vasilij Kandinski, Paul Klee, Hannes Meyer, Laszlo Moholy-Nagy in Oskar Schlemmer.

Cilj projekta Baunet, ki se bo sklenil oktobra, je temeljito raziskati in predstaviti dejavnosti in medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na Bauhausu, ter vplive te znane šole na umetniške prakse v jugovzhodni Evropi v 50. letih 20. stoletja.