Florian Drücke za STA: Pri licenciranju glasbe ne bi smelo biti izgovorov

Na četrti okrogli mizi STA s področja avtorske in sorodnih pravic, ki bo ob 14. uri v Maxi klubu, bodo sodelovali še predsednik Združenja fonogramske industrije Slovenije Darjo Rot, novinar in kolumnist Lenart Kučić ter profesor računalništva na Univerzi v Mariboru Milan Ojsteršek.

Kako se je vaša organizacija odzvala na naraščanje piratstva v glasbi?

Glasbena industrija v Nemčiji se proti spletnemu piratstvu bori od leta 2004. Na začetku smo se bili prisiljeni osredotočiti na končne uporabnike, ki so glasbo nelegalno ponujali v omrežjih za deljenje datotek, kajti takrat skoraj ni bilo zakonodaje o odgovornosti operaterjev teh omrežij. Naš koncept izobraževanja, svaril in opozoril je bil doslej uspešen, od takrat se je število ilegalnih prenosov zmanjšalo. Postopoma smo vzpostavili t. i. sekundarno odgovornost ponudnikov za spletno gostovanje, kot je Rapidshare, kar je bil pomemben korak.

Lahko izpostavite glavne težave na tem področju?

Stranem za deljenje datotek, kot sta mygully.com in 3dl.tv, ki sta med sto najbolj obiskanimi spletnimi stranmi v Nemčiji, je težko slediti, ker pogosto skrijejo ponudnika dostopa do interneta in lokacijo. Trenutno veliko ponudnikov za gostovanje datotek deluje zunaj naše pristojnosti, na primer v Romuniji ali Ukrajini. Čeprav imamo sorazmerno jasna določila o odgovornosti tovrstnih ponudnikov, pa je zaznavanje in omejevanje ilegalnih vsebin še vedno Sizifovo delo. Druga težava je, da vloga ponudnikov dostopa po tem, ko se je na evropskem sodišču zgodil primer kino.to, v Nemčiji še ni dokončno opredeljena. BVMI (Bundesverband Musikindustrie) vodi primere proti ponudnikom interneta, da bi opredelili njihovo vlogo.

Kateri so bili glavni ukrepi, ki ste jih izvedli v zadnjem letu ali dveh proti spletnemu piratstvu? In kakšen je rezultat?

BVMI izvaja več vzorčnih postopkov proti ponudnikom spletnih gostovanj in ponudnikom dostopa do interneta, da bi razjasnili situacijo znotraj trenutno veljavnega zakona in vzpostavili zanesljivo podlago za naše zahteve, ki jih dajemo v politično okolje z namenom, da bi lahko spremenili zakonodajo.

Pomemben rezultat je bil, ko je zvezno sodišče določilo obveznost za ponudnike, ki uporabniku omogočajo deljenje datotek. Ko je tovrstni ponudnik obveščen o posamezni kršitvi, mora sprejeti ukrepe, da prepreči nadaljnje kršitve iste vsebine.

BVMI sodeluje tudi z drugimi imetniki pravic v Nemčiji, ki redno opozarjajo, da vprašanja, povezana z avtorskimi pravicami in njihovim uveljavljanjem, ne zadevajo le glasbene industrije. Sprožili smo tudi pobudo Playfair za pravično in legalno ponudbo glasbe na spletu.

Spletno piratstvo se je lani v Nemčiji občutno zmanjšalo. Skupni obseg kršitev je rekordno nizek. Sistem merjenja prodaje v glasbi Nielsen je pokazal, da je v zadnjem mesecu manj kot milijon Nemcev uporabljalo spletne strani z nelegalno glasbo, kar znaša 1,8 odstotka prebivalcev, ki aktivno uporabljajo splet.

Pa je v digitalni dobi, ko se strani, ki omogočajo dostop do glasbe, kot so BitTorrent, Torrentz, The Pirate Bay, nenehno spreminjajo, sploh mogoče zajeziti spletno piratstvo?

Čeprav so številni postopki težavni in dragi, smo prepričani, da je treba z omejevanjem spletnega piratstva nadaljevati. Doslej se je to izkazalo za dobro. Nikoli nismo menili, da bo digitalno okolje obstajalo brez piratstva, vendar pa, tako kot v resničnem svetu, želimo čim bolj zmanjšati obseg kršitev.

Kako bi lahko oziroma bi morala EU, ki stremi k enotnemu digitalnemu trgu, rešiti to vprašanje? Je direktiva o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu korak v pravo smer ali ne?

Naše družbe imajo večozemeljske licence že desetletja. Na evropski ravni pa menimo, da potrebujemo razpravo o gospodarski stvarnosti in o vlogi različnih akterjev. Uporabo glasbe je treba licencirati in pri tem preprosto ne bi smelo biti izgovorov.

Ali razpolagate s podatkom, kolikšen je vsaj približen odstotek nadomestil, ki jih glasbeniki izgubljajo na račun spletnega piratstva? Tako v Nemčiji kot v EU.

Tega ni mogoče določiti, toda nemški glasbeni trg je v zadnjem desetletju upadel za 40 odstotkov in je šele nedavno začel rasti.

Ste seznanjeni z razmerami v Sloveniji? Katere so dobre in katere slabi strani našega sistema varovanja avtorskih pravic?

Žal tega podrobneje ne poznam, pripravljen pa sem sodelovati s slovenskimi kolegi, da si izmenjamo znanje in najdemo najboljše prakse za digitalno prihodnost.