Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KONEC. ZNOVA - ROMANESKNI PRVENEC KOLUMNISTA MLADINE

Roman Konec. Znova je postavljen v obdobje poznih 80. in začetek 90. let, ki ga avtor prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Spomini na leta, ko so jih bolj kot tedanja nemirna politična situacija zanimali njihov bend, glasba in predvsem ljubezen, se prepletejo ob Denisu, ki je bil iz njihovih življenj v Ljubljani vržen v balkansko vojno vihro. Občutek umanjkanja smiselnega zaključka njihove skupne zgodbe pa jih zasleduje in sili, da se vračajo k iskanju drugačnega konca, in to znova, so zapisali pri založbi.

Dino Bauk je odvetnik in kolumnist tednika Mladina. Po diplomi je svojo poklicno pot začel na ministrstvu za šolstvo, leta 2004 pa prestopil v odvetniške vrste. Doslej je objavil nekaj kratkih zgodb, pričujoči roman je njegov romaneskni prvenec.

DESETI DECEMBER - KRATKE ZGODBE, VEČINOMA VZETE IZ VSAKDANA

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in težav modernega ameriškega življenja. Avtor navdih za svoje svoje pripovedi črpa iz neposredne empirije. Druga značilnost zgodb je njihova socialna nota, ki pripovedovanje poganja v jedek kontrapunkt, v katerem se izza svojih okopov gledata bogastvo in beda. V zgodbah je pogosta tudi fantastika, ki je spretna mešanica avtorjeve domišljije in najrazličnejših doživljajskih avantur pod vplivom psihoaktivnih substanc bodisi dejanskih ali futurističnih. Ob aktualnih življenjskih zgodbah avtor ponudi pripoved o travmatiziranem veteranu iz iraške vojne ter zgodbo z nevarnim posiljevalcem. Za prevod zgodb, ki so avtorjeva prva poslovenjena knjiga, je poskrbel Andrej E. Skubic.

Ameriški pisatelj George Saunders (1958) je objavil več knjig kratke proze pa tudi nekaj esejističnih del. V svojih zgodbah se pogosto posveča temam potrošništva, korporacijske kulture in vloge medijev v sodobnem svetu. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Deseti december je dobil nagradi Story Prize in Folio Prize, uredniki revije New York Times Book Review pa so zbirko uvrstili med deset najboljših knjig leta 2013, bila je tudi v finalu za ameriško državno nagrado.

BRATOVSKA SKRIVNOST - MLADINSKI ROMAN S SKRIVNOSTNO ZGODBO

Mladinski roman Bratovska skrivnost prinaša zgodbo o 11-letnem Joeriju, ki se mu življenje čez noč spremeni. Starši ga najprej odpeljejo na počitnice k babici, potem pa v novo hišo, kraj in šolo. Njegovega starejšega brata Stefana ni nikjer, kar pa Joerija še bolj čudi, je, da o njem nihče ne govori, tudi starši ne. Joeri je zbegan, žalosten, jezen. Ker brata neznansko pogreša, mu piše pisma. Obenem se sooča tudi z napetostjo doma, z novim okoljem in sošolci. Nanj se še posebej naveže zvedava sošolka Lonneke, ki je tudi sama polna skrivnosti. Odločita se ugotoviti, kaj se je zgodilo s Stefanom.

Nizozemski avtor Emiel de Wild (1978) se ukvarja z gledališčem in filmom, s svojim literarnim prvencem Bratovska skrivnost pa se je v hipu povzpel med najbolj brane nizozemske mladinske pisatelje. Za Bratovsko skrivnost je leta 2014 prejel nagrado srebrno pero, roman pa se je uvrstil tudi med bele vrane, v izbor najboljših mladinskih in otroških knjig z vsega sveta. Delo je prevedla Mateja Seliškar Kenda.

MALI MODRI IN MALI RUMENI - SLIKANICA Z VEČPOMENSKIM SPOROČILOM

Oblikovalec in avtor več slikanic Leo Lionni je svojo prvo slikanico Mali modri in mali rumeni izdal leta 1959. Mali modri in mali rumeni sta najboljša prijatelja, sošolca in soseda, ki se zelo rada skupaj igrata. Nekega dne je šel modri na obisk k rumenemu, ker ga ni bilo doma, ga je iskal naokrog. Ko sta se končno srečala, sta se iz veselja objela in postala zelena. Starši ju niso prepoznali, ko pa sta s pomočjo solz spet postala modri in rumeni, je tudi staršem postala zadeva jasna.

Dragica Haramija je o slikanici med drugim zapisala, da je avtor za pripovedovanje zgodbe izkoristil bogato pripovedno moč barve, oblike in kompozicijskih elementov. Trenutek, ko se prijatelja srečata in postaneta zelena, ustvarja različne pomene. Z vidika likovne teorije je ta sprememba zanimiva, saj gre za mešanje barv, hkrati pa odpira vprašanje medosebnih odnosov, identitete in sprejemanja drugačnosti.

Leo Lionni (1910-1999) je bil rojen v družini italijanskih korenin na Nizozemskem. Leta 1939 se je preselil v ZDA, še prej pa nekaj let živel v Italiji. Najprej je bil slikar, nato je doštudiral ekonomijo in vodil različne oglasne agencije ter urejal revijo Forune. Leta 1962 se je vrnil v Italijo in začel pisati ter ilustrirati otroške knjige. Izdal jih je več kot 40. Prejel je vrsto nagrad.