Na Ljubljanskem gradu sprehod skozi zgodovino slovenskega lutkarstva

Lutkovni muzej je skupni projekt javnega zavoda Ljubljanski grad in Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL), ki je nastal pod okriljem Mestne občine Ljubljana. Lutkovna pot, ki se začne pri spodnji postaji vzpenjače, povezuje obe sodelujoči instituciji, obenem pa obiskovalca usmerja do lutkovnega muzeja.

Razstava lutk nad stanovsko dvorano Ljubljanskega gradu, ki so jo naslovili Podobe slovenske lutkovne umetnosti, 1910-1990, je po besedah Ajde Rooss, ki je postavitev zasnovala skupaj z Nadjo Ocepek, zasnovana interaktivno. Obiskovalci bodo do vsebin prihajali s pomočjo radovednosti. Z raziskovanjem bodo zgodovino slovenskega lutkarstva spoznavali na treh različnih odrih - na odru ročnih lutk, marionet in senčnih lutk.

Razstava je zasnovana dvonivojsko. Prvi del je namenjen času od leta 1910, ko je slikar Milan Klemenčič kar na svojem domu uprizoril prvo slovensko marionetno predstavo, do leta 1968, ko se je z odhodom prvega ravnatelja in umetniškega vodje Mestnega lutkovnega gledališča (predhodnika LGL) Jožeta Pengova končalo obdobje uveljavljanja lutkarstva. V vitrini je poleg Klemenčičevih lutk med drugim mogoče videti še sokolske lutke, prve ročne lutke Nika Kureta in partizanske lutke.

Drugi del izpostavlja predvsem estetske vrhunce osebnih poetik velikih slovenskih likovnikov, kot so Tomaž Kržišnik, France Mihelič, Milan Bizovičar, Jože Tisnikar, Jože Ciuha in Peter Černe. Sodobnosti se razstava dotika z utrinki, ki so razkropljeni po prostoru in širijo referenčni prostor klasične lutke.

Kot je poudarila Ocepkova, je na razstavi prvič zbrana lutkovna dediščina, ki na Slovenskem še ni bila obravnavana na strokoven in znanstven način. Eksponate sta z Roossovo izbrali tudi glede na njihovo ohranjenost, se je pa znotraj projekta muzeja vzpostavila tudi restavratorsko-konservatorska delavnica. Večina razstavljenih lutk je iz LGL, kjer hranijo več kot 3000 eksponatov, partizanske lutke so iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, nekaj lutk je iz Lutkovnega gledališča Maribor in neinstitucionalnih gledališč, nekaj pa so jih posodili zasebni zbiratelji.

Po besedah direktorice javnega zavoda Ljubljanski grad Mateje Avbelj Valentan so v sklopu omenjenega projekta na gradu uredili 1180 kvadratnih metrov površin. Za obiskovalce bo stalna postavitev na gradu odprta vse dni v letu, v skladu z odpiralnimi časi ostalih grajskih vsebin.

Direktor LGL Uroš Korenčan je poudaril, da muzej na Ljubljanskem gradu ne predstavlja le zgodovine lutkarstva v prestolnici, ampak je muzej slovenskega lutkarstva in se vključuje v mrežo lutkovnih muzejev po svetu. S takšnim zaledjem bo muzej regionalni center razvoja lutkovno-dediščinske stroke in izmenjave strokovnega znanja ter inkubator mednarodnih projektov na tem področju.

Grajsko gledališče bo namenjeno uprizarjanju lutkotečnih, po izvirniku obnovljenih lutkovnih predstav.

Mestna občina Ljubljana je za projekt obnove kulturne infrastrukture in vzpostavitve Lutkovnega muzeja zagotovila 1.098.600 evrov, evropski sklad za regionalni razvoj 1.527.000, ministrstvo za kulturo pa približno 269.500 evrov.