misliKozinova nagrada skladatelju Darijanu Božiču
Ljubljana, 4. junija - Društvo slovenskih skladateljev bo opoldne podelilo Kozinovo nagrado, s katero nagrajuje svoje člane za zaokrožen opus. Za letošnje leto jo je namenilo Darijanu Božiču. V slovenskem glasbenem prostoru je bil med prvimi, ki je v svojih zgodnejših delih povezoval elemente jazza z evropsko glasbeno tradicijo.
Ljubljana.
Skladbe, notno črtovje.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Kot piše v utemeljitvi, je elemente jazza z evropsko glasbeno tradicijo pogosto uporabljal tudi v scenski glasbi. Kasneje je njegovo ustvarjalnost prežela serialna tehnika, nato pa je iskal nove zvočne možnosti v povezovanju elementov elektronske in konkretne glasbe s tradicionalnim izražanjem.
Njegovo ustvarjanje je izraženo v različnih glasbenih zvrsteh, od mladinskih zborovskih kantat s simfoničnim orkestrom do zborov. Še močnejši je v svojih vokalno-instrumentalnih delih z recitatorjem, solisti in orkestrom ter v opernih delih: glasbeno-scenski drami Ares-Eros (1970), koncertantnih dramah Bela krizantema (1976) in Slovenska visoka pesem (1983), operi-farsi Lizistrata '75 (1975) in operi Kralj Lear (1985).
Njegov opus obsega še številna solistična in komorna dela ter koncerte za različne instrumente z godalnim oziroma simfoničnim orkestrom ter simfonična dela. Ne gre pa prezreti niti njegovega delovanja v glasbeni skupini Pro Musica Viva ter dolgoletnega oblikovanja in razvoja Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev, še piše v utemeljitvi.
Leta 1933 v Slavonskem Brodu na Hrvaškem rojeni Božič je na ljubljanski Akademiji za glasbo diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, izpopolnjeval se je v Parizu in Londonu.
Bil je violist v orkestrih ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije, kasneje dirigent ter direktor in umetniški vodja ljubljanske Opere in umetniški vodja filharmonije. Kot pedagog je deloval na Pedagoški akademiji v Ljubljani.
V knjigi Skladateljske sledi je zapisal: "Glasba je zame urejen način izražanja z zvokom. Nekateri jo opredeljujejo tudi kot matematično poezijo, dostopno s sluhom. Zveza med matematičnim in glasbenim je predvsem v logiki. Zame sta latinščina in kontrapunkt računalniška jezika, vsebujeta matematično logiko, pri tem pa imata celo prednost pred samim računalnikom, ki danes obvlada le logiko, nima pa estetske nadgradnje."
Lani je nagrado, poimenovano po skladatelju Marjanu Kozini, dobil Tomaž Habe.