misliNa Novi Zelandiji bodo zgradili umetnostni center po Hundertwasserjevih načrtih
Wellington, 7. junija - V novozelandskem mestu Whangarei bodo zgradili umetnostni center po načrtih avstrijskega umetnika in arhitekta Friedensreicha Hundertwasserja (1928-2000). Arhitekt je načrte izdelal že leta 1996, sedaj pa so gradnji končno dali zeleno luč prebivalci mesta z referendumom, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Referendum je bil zadnje dejanje v dolgi sagi o tem, ali bodo umetnostni center po Hundertwasserjevih načrtih gradili ali ne. Mestni svetniki so se pred letom dni izrekli proti njegovi gradnji, saj se jim je zdel načrtovani strošek gradnje 8,2 milijona evrov previsok za ekonomsko oslabljeno regijo.
Hundertwasser, ki se je leta 1957 preselil na Novo Zelandijo, je za mestu Whangarei oblikoval stavbo, ki jo označujejo ukrivljene linije. Na strehi bo zasajeno drevje, vogalni stolp pa bo krasila zlata kupola.
Za podporo njegovemu projektu se je oblikovala skupina Prosper Northland Trust. Kot so sporočili njeni člani, so že predhodni rezultati pokazali, da 13.700 od 27.000 volivcev podpira Hundertwasserjev projekt, okoli 5000 bi jih na tem mestu raje videlo pomorski muzej, 7800 pa jih je menilo, naj se obstoječa stavba, ki stoji na tem mestu, preprosto poruši.
Vodja skupine Barry Truss je po referendumu izrekel zahvalo vsem, ki so glasovali za Hundertwasserjev projekt. Kot je dejal, so izbrali projekt, ki bo spremenil mesto. Rezultat referenduma je pozdravila tudi županja mesta Sheryl May in izrazila svoje veselje, da je "del procesa, ki bo obarval mesto".
Friedrich Stowasser, ki je prevzel umetniško ime Friedensreich Hundertwasser, je ves čas presenečal z nekonvencionalno arhitekturo in s številnimi protestnimi akcijami. Zavzemal se je za življenje v sozvočju z naravo in imel pomemben vpliv pri nastanku okoljevarstvenega gibanja v Avstriji.
"Vizualno onesnaževanje je bolj strupeno od vseh drugih onesnaževanj, saj ubije dušo," je bil prepričan. S predlogi za polepšanje pročelij in oken ter ozelenitev streh in s kampanjami za ekološka kompostna stranišča ter nasprotovanjem jedrski energiji je sprožal ekološke razprave.
V avstrijski prestolnici je zasnoval Hundertwasserjevo hišo, stanovanjsko stavbo, izdelano samo iz lesa in opeke, s čebulastimi stolpiči in brez ravnih linij. Oblikoval je znamke, kovance, igralniške žetone, telefonske kartice in z ilustracijami opremil Hundertwasserjevo biblijo. Za Novo Zelandijo je zasnoval zastavo, na kateri je upodobljena njegova značilna spirala.
Umrl je za posledicami srčnega infarkta leta 2000 na ladji Queen Elisabeth II., star 72 let. Pokopan je na svojem posestvu na Novi Zelandiji.