misliV DZ pripravili prireditev v počastitev dneva Primoža Trubarja
Ljubljana, 5. junija - V državnem zboru (DZ) so dopoldne pripravili prireditev v počastitev dneva Primoža Trubarja, ki ga obeležujemo 8. junija. Kot je ob tej priložnosti poudaril podpredsednik DZ Primož Hainz, bi morali v sedanjih kriznih časih resno vzeti ideje Trubarja, ki je slovel tudi po svoji skrbi za revne, kot podpornik šolstva in velik domoljub.
Ljubljana.
Kip pisatelja Primoža Trubarja.
Foto: Tamino Petelinšek/ STA
Trubarjeva dela so po njegovih besedah nastala iz religioznih pobud in so v tem smislu konservativna. A v težnji po razumljivosti verskih sporočil, v želji po približevanju ljudem, svojim rojakom, ki jih je v Katekizmu prvič označil s sedanjim imenom Slovenci, je Trubar storil izjemno kulturno dejanje. Z izvirnim zapisom slovenščine je pripravil podlago za nadaljnje ustvarjanje Slovencev v lastnem jeziku. Od Trubarja dalje je kultura v vseh prelomnih trenutkih slovenske zgodovine odigrala ključno vlogo.
Danes pa se, kot je dejal Hainz, zdi, da združevalna, narodnobuditeljska moč kulture v Sloveniji peša in to ravno v obdobju, ko bi jo najbolj potrebovali. V zaostrenih ekonomskih razmerah se pred Slovence zmeraj bolj postavlja vprašanje, ki ga je zastavil Trubar: kako stati inu obstati.
Trubar je, kot je dejal predsednik odbora DZ za kulturo Dragan Matić, v duhu pravega protestantizma združeval dušnopastirsko poslanstvo z neke vrste politično dejavnostjo, vendar v njenem najžlahtnejšem in iskrenem smislu - to je skrbi za blagor svojih ljudi in to ne le na onem, pač pa že na tem svetu. Iz samih Trubarjevih del veje njegova občutljivost za težke socialne razmere in sočutje do ljudi na robu družbe. Trubar pa ne le, da je avtor nabožnih in edukativnih tekstov, ter izdajatelj svetega pisma, velja tudi za avtorja prvega pravnega teksta v slovenščini - Cerkovne ordnunge.
Matić se je dotaknil tudi novele zakona o medijih, s katero želi ministrstvo za kulturo na novo definirati slovensko glasbo in delež njenega predvajanja. Kot je dejal, bi moral biti ob njem vznemirjen Trubarjev sodobnik Jakob Petelin Gallus, saj se njegova dela ne morejo uvrstiti v kvoto slovenske glasbe. Gallusovi moteti in madrigali niso peti v našem jeziku, nova definicija, ki naj bi jo prinesla sprememba zakona, pa določa, da se za slovenska dela štejejo le ona, ki se pojejo v slovenščini. Kot je dejal, je podobnih mlajših primerov še kar nekaj in segajo do današnje dobe.
Sam je prepričan, da bi bilo potrebno kulturno ustvarjanje v slovenskem jeziku vzpodbujati s pozitivnimi ukrepi, ki ne bi slabšali položaja tistih ustvarjalcev slovenske kulturne srenje, ki se odločajo, da z deli v drugem, neslovenskem jeziku posežejo v širši kulturni prostor.
Prireditev so s svojimi nastopi popestrili učenci glasbene šole Zavoda sv. Stanislava.