Slovenija 8.6.2015 14:16

Ob mednarodnem arhivskem dnevu opozorilo na pomen arhivov in arhivskega gradiva

Ljubljana, 8. junija - Dan pred mednarodnim arhivskim dnevom je ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar opozorila na pomen arhivov in arhivskega gradiva, pa tudi na težave, s katerimi se soočajo slovenski arhivi. Med njimi je najbolj pereča prostorska problematika, ki jo, kot je dejala, rešujejo. Arhivi bodo v torek na svoj praznik opozorili z dnevom odprtih vrat.

Celje, Zgodovinski arhiv Celje. Zgodovinski arhiv Celje. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Celje, Zgodovinski arhiv Celje.
Zgodovinski arhiv Celje.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Celje, Zgodovinski arhiv Celje. Zgodovinski arhiv Celje. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Celje, Zgodovinski arhiv Celje.
Zgodovinski arhiv Celje.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Celje, Zgodovinski arhiv Celje. Zgodovinski arhiv Celje. Foto: Anže Malovrh/STA Arhiv STA

Celje, Zgodovinski arhiv Celje.
Zgodovinski arhiv Celje.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA

Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana.
Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana.
Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana.
Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana. Zgodovinski arhiv Ljubljana. Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana.
Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Kot je dejala ministrica, je arhivsko gradivo izjemnega pomena za identiteto posameznika in skupnosti ter za razvoj demokracije, arhivsko dejavnost pa je označila kot nosilko človekovih pravic.

Prostorske težave nekaterih arhivov so po ministričinih besedah že rešili, a ker je reševanje prostorske problematike povezano s finančnimi sredstvi, tega ni mogoče rešiti od danes do jutri. Nadaljnje reševanje prostorske problematike je, kot je dejala, vezano na sprejem zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Predlog zakona je bil do sredine maja v javni razpravi, kjer je naletel na pozitiven odziv. Sedaj se z njim ukvarjajo strokovne službe na ministrstvu za kulturo in kmalu bo šel v medresorsko usklajevanje.

Ministrica je izpostavila še vzpostavljanje elektronskega arhiva in digitalizacijo kulturne dediščine.

Direktor Arhiva RS Bojan Cvelfar je poudaril, da se v slovenskih arhivih zavedajo, da javnost večinoma ne pozna dovolj njihovega poslanstva, bogastva gradiva, ki ga hranijo in njihove dejavnosti. Poleg tega se ne zaveda, da arhivi ne hranijo le kulturne dediščine, ampak da arhivski dokumenti predstavljajo tudi pravno dokazno vrednost tako za državo kot za posameznika.

V povezavi s prostorsko problematiko je opozoril, da kljub temu, da živimo v digitalni dobi, še vedno nastaja veliko arhivskega gradiva na papirju.

Za vzpostavitev slovenskega elektronskega arhiva so pred dvema letoma pridobili evropska sredstva in 30. junija bodo zaključili del tega projekta oziroma vzpostavitev elektronskega arhiva. Kot je še povedal, je vlada leta 2010 sprejela strategijo za obdobje 2010-2015, po kateri so zakoličili izvedbeni načrt. Ker pa se strategija letos izteče, pripravljajo novo za obdobje naslednjih petih let.

Drugi pomemben projekt pa je digitalizacija gradiva na papirju in drugih nosilcih, ki je, kot je poudaril Cvelfar, izjemno pomembna zaradi ohranjanja gradiva pa tudi lažje dostopnosti.

Dogodki ob mednarodnem arhivskem dnevu so se začeli že danes. Tako so v Arhivu RS opoldne odprli gostujočo razstavo Državnega arhiva z Reke z naslovom Kvarnerska kopališka dediščina, ki bo na ogled do konca septembra. V torek se bodo nadaljevali z dnevom odprtih vrat, v sklopu katerega slovenski arhivi vabijo na vodene oglede, razstave, predstavitve publikacij in druge dogodke.

Mednarodni arhivski svet je 9. junij za mednarodni arhivski dan razglasil leta 2007. V Sloveniji ga obeležujemo od leta 2011.