Svet 13.6.2015 6:00

Mineva 150 let od rojstva irskega pesnika W. B. Yeatsa

Dublin, 13. junija - Na današnji dan pred 150 leti se je rodil irski pesnik in nobelovec William Butler Yeats (1865-1939). Največji irski pesnik je bil predstavnik magičnega simbolizma in obnovitelj poetične drame, njegova ustvarjalnost sega od lirične do politične poezije. Irska vlada je letošnje leto razglasila za Yeatsovo leto.

Ljubljana. Knjiga, pisateljstvo, pesništvo, pero. Foto: Daniel Novakovič/STA Arhiv STA

Ljubljana.
Knjiga, pisateljstvo, pesništvo, pero.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Yeats se je rodil v Dublinu. Z družino so se preselili v London, kjer je začel leta 1877 obiskovati šolo. Zaradi irskega porekla je kmalu postal žrtev šikaniranja. V Dublin so se Yeatsovi vrnili leta 1881. Pesnik je tam zaključil srednjo šolo in se nato vpisal na študij slikarstva, ki pa ga ni dokončal, ker se je posvetil književnosti.

Leta 1887 se je Yeats z družino vrnil v London, kjer se je uveljavi kot antologist in soustanovitelj pesniškega društva Rhymers's Club. Družil se je z uglednimi literati svojega časa, kot sta bila Oscar Wilde in Arthur Symons. Leta 1889 je spoznal svojo veliko ljubezen in vseživljenjsko muzo, igralko Maud Gonne.

Leta 1899 je sodeloval pri ustanovitvi Irskega literarnega gledališča, ki je začelo delovati z njegovo igro Grofica Kathleen. Nato je skupaj z lady Augusto Gregory ter dramatikom Johnom Syngeom ustanovil Abbey Theatre, ki se je pozneje razvil v Irsko narodno gledališče. Yeats je marljivo pisal igre in kasneje objavil več pesniških dram, med njimi Igre za irsko gledališče (1911) ter Štiri igre za plesalce (1921).

Leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado za literaturo za svojo "vedno navdihujočo poezijo, ki v visoki umetniški obliki podaja občutje v duhu celotnega naroda". Po večletnih težavah z zdravjem je umrl 28. januarja 1939 v francoskem letoviškem mestecu Roquebrune. Pokopan je v irskem mestu Sligo.

Med njegovimi pesniškimi zbirkami velja omeniti Oisinove blodnje in druge pesmi (1889), Veter med trsjem (1899), V sedmerih logih (1904), Odgovornosti (1914) in Stolp (1928).