misliV Muzeju novejše zgodovine zgodbe Slovencev in njihovih poti domov
Ljubljana, 18. junija - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bodo v soboto, na Poletno muzejsko noč, odprli razstavo Pot domov, ki so jo pripravili v sodelovanju s slovenskimi muzeji. V muzeju bo predstavljenih 26 zgodb posameznikov, ki so se večinoma v 20. stoletju po raznih zapletih zaradi vojn vrnili v domovino.
Razstavni projekt so pripravili ob stoletnici začetka bojev ob reki Soči in 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Po besedah kustosa Marka Štepca, ki je skupaj s kustosinjo Moniko Kokalj Kočevar postavil razstavo, je projekt plod večletnega zbiranja ustnih pričevanj.
Naslov razstave Pot domov simbolno dopolnjuje fotografija vojaškega čevlja in Homerjev zapis: "Toda, ko vedel bi to, kaj vse ti je sojeno s potjo, koliko skusil boš zla, še preden uzreš domovino". Prav s Homerjevo zgodbo so, kot je povedal Štepec, želeli predstaviti odisejado, ki so jo doživljali nekateri Slovenci ob povratku domov. Podobno kot Homer je za svojo vrnitev domov, ki je trajala kar deset let, potreboval Martin Muc, ki se je iz Rusije prek Sibirije vrnil domov leta 1927. Doma v Metliki so ga medtem že razglasili za mrtvega, je pojasnil Štepec.
Med bolj znanimi zgodbami, predstavil jo je že Josip Jurčič, je tudi pripoved Andreja Pajka, ki z letnico vrnitve domov 1815 kronološko uvaja postavitev v muzeju. Poleg znanih zgodb so želeli predstaviti tudi manj znane, pri čemer so hoteli zajeti predstavnike celotne družbene strukture, od žensk, otrok, taboriščnikov, izgnancev do vojakov. Vse je družila želja, da se čim prej vrnejo domov in "premagajo nesmisel vojn in drugih okoliščin, v katere so bili vrženi", je dejal Štepec.
Ob razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na kateri so predstavljene zgodbe, ki so jih prispevali štirje muzeji, so izdali še zbornik, v katerem bo predstavljenih 60 portretov posameznikov. Tudi zbornik kronološko sestavljajo zgodbe z letnico povratka določene osebe domov. Nekaj je tudi izjem, predstavljeni so tudi francoski taboriščniki, ki se vračajo v Francijo, med portreti pa je tudi popotnica Alma Karlin, katere glavni motiv potovanj ni bila vojna.
Portrete razstavljajo tudi v drugih muzejih. Slovenski šolski muzej, ki v muzeju novejše zgodovine predstavlja zgodbo učiteljice Marije Koršič Flajs, ki je bila prisiljena v begunstvo, je že danes v svojih prostorih predstavil zgodbo Drage Medic - Lušicky. Ta je bila ena prvih političnih zapornic v prvi svetovni vojni. Med drugim je poučevala v taborišču begunske šole na Zgornjem Avstrijskem.
Na novinarski konferenci so predstavili tudi eksperimentalno razstavo Eurovision Lab, ki jo je oblikovalo 15 muzealcev in 15 mladih. Razstavo bodo odprli 16. julija.