Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PIANISTOV DOTIK - ROMANESKNI PRVENEC MIRTA KOMELA

Protagonist Komelovega romana je Gabrijel Goldman, ki je po imenu in usodi sumljivo podoben znamenitemu kanadskemu pianistu Glennu Gouldu. Znajde se v newyorški bolnišnici po skrivnostnem dogodku, ki sproži fobijo pred dotikom, pri čemer je vzrok neznan, lahko gre za nesrečno ljubezen, odvzeti ljubezenski dotik ali brezdušno, mehanično udarjanje klavirskih strojev, ki grozijo, da bodo glasbi ukradli dotik z dušo. V bolnišnično sedanjost se vpleta predzgodba čudaškega čudežnega otroka, nato demonično obsedenega genija. "Knjiga se razpira kot granatno jabolko: tukaj zrna razvojnega, tam filozofskega romana, ob njih pa emocionalno in poetično nabita ljubezenska zgodba, izjemno doživeti opisi najbolj neverbalne umetnosti - glasbe," so zapisali v založbi. Avtor spremne besede Boštjan Narat je delo označil kot študijo dotika in roman o glasbi.

Mirt Komel (1980) je pisatelj, filozof in predavatelj na Fakulteti za družbene vede in na Filozofski fakulteti. Je avtor številnih znanstvenih del, med drugim monografije Poskus nekega dotika, njegova literarna dela pa segajo od dram in dramskih pesnitev (Mestne drame, Luciferjev padec) do potopisov (Sarajevski dnevnik, Kahirske kahesije). Pianistov dotik je njegov romaneskni prvenec.

MAČJA MIZA - ROMAN Z AVTOBIOGRAFSKIMI PRVINAMI MICHAELA ONDAATJEJA

V romanu Mačja miza avtor v pesniški pripovedi oživlja avtobiografsko navdahnjeno zgodbo o potovanju dečka s Šrilanke v Veliko Britanijo. Naslov romana se nanaša na mizo na prizorišču romana - ladjo. Mačja miza stoji najdlje od kapitanove, povsem na drugem koncu jedilnice. Označena je s številko 76, za njo sedi deveterica potnikov, me njimi Michael in še dva fanta približno njegove starosti. Gospodična Lasqueti, ki je prav tako pristala v tej gruči, ugotovi: "Kaže, da so nam dodelili mačjo mizo. Nas dali v najbolj zakoten vogal na vsej ladji." Toda to ima tudi svoje prednosti: ker gre za najmanj privilegiran kraj v jedilnici, ljudje, posajeni za mačjo mizo, niso nikomur na očeh - za druge potnike so tako rekoč nevidni in v tem je neslutena prostost. Za prevod je poskrbela Miriam Drev.

Michael Ondaatje se je rodil v Colombu na Šrilanki, takrat Cejlonu, leta 1943. Leta 1954 se je preselil v Veliko Britanijo, nekaj let pozneje pa odšel v Kanado. Podpisuje se pod vrsto pesniških zbirk in nekaj romanov: pesniška zbirka Zbrana dela Billyja the Kida ter romana Angleški pacient ter Anilin duh sta na voljo tudi v slovenskem prevodu. Ondaatje je zaslovel, ko so po Angleškem pacientu posneli istoimenski film, ki je leta 1997 prejel oskarja.

BALKAN - TEROR KULTURE - ANTROPOLOŠKO DELO NA TEMO KULTURE NA BALKANU

Avtor v delu Balkan - teror kulture argumentira zelo neobičajno tezo, da problem Balkana ni v pomanjkanju kulture, temveč njen presežek. Z izredno pronicljivo analizo številnih primerov iz sodobnega srbskega nacionalizma, pa tudi nacionalizmov iz drugih delov bivše skupne države, svojo argumentacijo izpelje na prepričljiv in duhovit način, ki bralcu omogoča, da na številna aktualna vprašanja pogleda s povsem novih vidikov. Balkan je bil še konec 19. stoletja prostor večkulturnosti in verske tolerance. Po umiku Osmanov in nacionalni emancipaciji je stari balkanski duh zamrl, njegovo mesto pa je prevzela evropeizacija. V tem procesu je mitologija zamenjala zgodovino, strpnost in večkulturnost pa sta bili žrtvi, je v spremnem zapisu zapisal profesor za etnologijo Balkana in kulturno antropologijo Božidar Jezernik. Delo je poslovenila Sara Špelec.

Ivan Čolović (1938) je srbski etnolog in politični antropolog, ki se podpisuje pod številna dela, med katerimi jih je bilo več prevedenih tudi v tuje jezike. Za svoje delo je prejel več priznanj. Leta 2010 ga je Varšavska univerza promovirala za častnega doktorja.

VISOŠKA KRONIKA - TAVČARJEV ROMAN V SKRAJŠANI RAZLIČICI

Pri založbi Miš so v zbirki Prve prave, v kateri mladim bralcem ponujajo skrajšane različice klasičnih literarnih del z ilustracijami, tokrat izdali zgodovinski roman Ivana Tavčarja Visoška kronika, ki ga je priredil Iztok Ilich, ilustriral pa Damijan Stepančič. Kroniko piše Izidor Khallan. Njegov oče Polikarp si je kupil lepo posestvo, a na račun ubitega tovariša, zato ga peče vest. Na smrtni postelji starejšemu sinu Izidorju naroči, naj gre v Nemčijo poiskat hčerko umorjenega prijatelja, Agato, in jo pripelje na Visoko. Ta je všeč tudi sosedu Marksu, ki se ji po zavrnitvi maščuje tako, da jo obsodi čarovništva. Iz vode jo reši Izidorjev mlajši brat Jurij, s katerim se ta poroči. Izidor odide v vojsko in prepusti posestvo bratu, ko pa se vrne, se poroči s sosedo Margareto, s katero ima sina. Ta piše zadnje poglavje kronike.