V Cankarjevem domu pregledna razstava fotografij Janeza Korošina

Korpus fotografij na razstavi se najprej deli na figuralne prizore in tiste brez človeške podobe, ki obsegajo zlasti krajinsko fotografijo. Po tej je Korošin tudi sicer najbolj prepoznaven. V njej še posebej pride do izraza avtorjevo iskanje novih likovnih prijemov, novih vizualnih odločitev. Tu poleg različnih, premišljeno kadriranih krajinskih motivov izstopajo zlasti posnetki opuščenih industrijskih objektov.

Ob portretih, ki so pogosto v središču njegove pozornosti, s svojim objektivom sledi obrobnim dogodkom iz predmestnega in vaškega življenja, tudi pogrebom, praznikom in veselicam, je v predgovoru razstavnega kataloga zapisala Nina Pirnat Spahić.

Po besedah Damirja Globočnika, ki je fotografije za razstavo izbral skupaj s Pirnat Spahićevo, Korošinov opus sodi v sam vrh dosežkov slovenske fotografije zadnjega pol stoletja. Korošin se je s tehnično platjo fotografije spoznal kot član fotoklubov, njegov samostojni fotografski izraz pa se je začel oblikovati v 60. letih. Danes sodi k najstarejši generaciji slovenskih fotografov. V strokovnih zapisih ga uvrščajo med predstavnike t. i. črne fotografije.

Korošinov klubski tovariš Marjan Smerke je ob odprtju Korošinove prve samostojne razstave na Golniku leta 1973 dejal, da njegove fotografije "obsegajo vse bistvene prvine t. i. moderne fotografije - so angažirane, dinamične in celo šokantne, vendar v vseh žlahtnih umirjenih količinah, kot je umirjen avtor na prehodu dveh fotografskih rodov, od katerih pobira najboljše".

Janez Korošin, rojen 12. avgusta 1935 v Ljubljani, se je s fotografijo začel ukvarjati pri 17. letih, na fotografskih razstavah pa je začel sodelovati leta 1968, prvo samostojno razstavo pa je imel pet let kasneje. Do danes je z 985 fotografijami in diapozitivi sodeloval na 369 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Prejel je 102 diplomi in nagradi. Od leta 2014 je častni član Fotokluba Ljubljana.

Razstava bo na ogled do 23. avgusta.