misliZborovstvu predani Mirko Cuderman praznuje 85 let
Ljubljana, 18. julija - Zborovodja, muzikolog in pedagog Mirko Cuderman je na slovenskih koncertnih odrih poustvaril velika dela domače in svetovne vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe, nekatera sploh prvič. Vodil je najvidnejše slovenske zbore, nekaj jih je tudi ustanovil, med njimi Slovenski komorni zbor. Danes je dopolnil 85 let.
Ljubljana, Uršulinski samostan.
Zborovodja, muzikolog in pedagog Mirko Cuderman.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Slovenski komorni zbor je bil edini zbor, ki ga je ustanovila tedanja republiška skupščina. Zanj se je, kot se je ob jubileju spomnil za STA, boril pet let. Bil je samostojen umetniški korpus, financiran od ministrstva za kulturo, ki je gostoval v Slovenski filharmoniji (SF). Cudermana žalosti, da so ga preimenovali v Zbor SF.
To dejanje se mu zdi nelegitimno, saj je bil ustanovljen kot profesionalni zbor z namenom, da izvaja vrhunsko zborovsko glasbo, ne da je v službi omenjene glasbene ustanove, je kritičen Cuderman, ki se boji, da bo zbor nazadoval tako programsko kot umetniško. O zborovstvu nasploh pa meni, da se je preveč razpršilo: "Včasih smo imeli nekaj res dobrih zborov, danes pa obstajajo številni mali zbori in komorne skupine."
Slovenski komorni zbor je na Cudermanovo pobudo nastal leta 1991, zasnoval je tudi vokalni abonma tega zbora, ki je danes sestavni del abonmajske ponudbe Slovenske filharmonije. Že pred tem je leta 1968 ustanovil Consortium musicum, ki se kot vrhunski ljubiteljski zbor prav tako posveča izvajanju vokalno-instrumentalne in a cappella glasbe. Vodil je tudi vodil Komorni zbor RTV in Slovenski oktet.
Njegova zasluga sta tudi zbirka Musica sacra slovenica na 30 zgoščenkah z več kot 600 skladbami ter antologija slovenske zborovske glasbe na 56 zgoščenkah s 1250 skladbami. Z njima je ustvaril celovit pregled slovenske sakralne in posvetne zborovske glasbe.
Študiral je na Teološki fakulteti v Ljubljani in Akademiji za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju ter doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Obsežno zborovsko literaturo, ki jo je zbiral več kot pol stoletja, je zapustil Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti. Iz tega je v Uršulinskem samostanu nastal Slovenski zborovski arhiv, ki šteje več kot 60.000 enot zborovske literature.