misliPri Mladinski knjigi dela Kajzerja, Kremenšek Križmanove in Štegra
Ljubljana, 27. julija - Pri Mladinski knjigi so v zbirki Nova slovenska knjiga izdali prozno delo Janeza Kajzerja Krik, ki prinaša 17 zgodb iz vsakdanjega življenja, knjigo Manke Kremenšek Križman Vzporedni svetovi z 18 zgodbami socialno depriviligiranih posameznikov, in pesniško zbirko Aleša Štegra Nad nebom pod zemljo. Ta je zaznamovana s t. i. magičnim kvadratom.
Tokrat so na predstavitvi predstavili prvi sveženj knjig iz zbirke Nova slovenska knjiga, jeseni pa sledi izdaja še treh del, je uvodoma povedala urednica Nela Malečkar.
Krik je 14. knjiga pisatelja in publicista Kajzerja, ki prinašajo zgodbe o vsakdanjih rečeh, vendar morajo po njegovih besedah tu in tam bralca tudi pretresti. Med tistimi, ki bi lahko najbolj vznemirile bralce, sta zgodba Tivolski deček ali življenje v troje, ki jo je Kajzer označil za parapsihološko. Opomnil je tudi na zgodbo, ki prihaja iz njegovega novinarskega okolja Intervju s tovarišem Titom. "Seveda do intervjuja ni nikoli prišlo, zato pa so prišle posledice," se je pošalil.
Naslov knjige se nanaša na znamenito sliko Edvarda Muncha Krik, tematsko pa se večinoma navezujejo na človeške stiske, je še povedal Kajzer, ki je svojo prvo zgodbo zapisal že pred 60 leti.
Še bolj temne plati življenja v svoji knjigi zgodb opisuje Kremenšek Križmanova. Po avtoričinih besedah se psihološke miniaturke dotikajo realnih družbenih razmer, ki smo jim bili priča v času gospodarske krize. Tako je denimo zgodbo, ki nosi enak naslov kot knjiga, posvetila delavkam Mure. Ta problematika ji je tudi sicer dobro poznana, saj prihaja iz Prekmurja, kjer je imela vsaka tretja družina nekoga zaposlenega v Muri. Vse zgodbe povezujejo majhni upori protagonistov, prek katerih se vsaj za hip zoperstavijo predstavnikom t. i. sveta zmagovalcev.
Nad nebom pod zemljo je Štegrova šesta pesniška zbirka. Njena vsebina se nanaša na magični kvadrat in z njim povezano legendo, po kateri naj bi se v starodavni Kitajski zgodila velika poplava reke Lo. To naj bi uspeli ukrotiti prav z magičnim vzorcem, ki ga je na svojem oklepu imela želva, ki se je pojavila v reki.
Knjiga je po Štegrovih besedah strukturirana kot magičen kvadrat, vsebinsko pa je odziv na njegova srečevanje z azijskimi kulturami. Tem se želi po pesnikovih besedah približati veliko evropskih in ameriških avtorjev, vendar večinoma vsi trčijo na nezmožnost pravega razumevanja.