Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

TIHA HIŠA - VZPOREDNOST ČASOV

Zgodba romana je postavljena v ribiško vasico blizu Istanbula, kjer je vse nared za družinsko srečanje. Fatma, 90-letna vdova lokalnega zdravnika, kot vsako poletje pričakuje obisk svojih vnukov. Pripadnikov srednje generacije ni več, za kar je kriv gen nenadne smrti, ki ga ima celoten klan. Pripovedniki se iz poglavja v poglavje menjavajo - včasih je to velika matrona, drugič spet služabnik, dva od vnukov ali Hasan. Knjiga je zgoščena, prekipevajoča od premislekov o zgodovini, religiji, spominu, razredni delitvi in politiki. Bralec tako, kot so zapisali pri založbi, odpotuje v obmorski turški kraj, kjer spozna čudaško družino in njene sosede, za katere je videti, da živijo na več mestih hkrati: v sedanjosti in preteklosti, v zgodovini, v vsakodnevni stvarnosti in v lastnih svetovih, ki zmorejo biti prostrani in boleče omejeni.

Tiha hiša je postavljena v čas pred turškim vojaškim udarom leta 1980, v zgodovinski trenutek, ki je vseskozi navzoč v prevladujočih metaforah tradicije, tranzicije in medgeneracijskih trenj. Nagrajeni roman je iz turščine prevedla Erna Pačnik Felek.

Orhan Pamuk je vodilni romanopisec turške postmoderne literature. Prejel je številne ugledne nagrade, med njimi leta 2006 tudi najvišjo - Nobelovo nagrado za književnost. Rojen je bil v premožni družini v Istanbulu in se izobraževal na ameriški visoki šoli Robert College v Istanbulu ter nekaj let na istanbulski tehnični univerzi. Leta 1974 se je odločil za pisateljevanje. Diplomiral je leta 1977 na Inštitutu za novinarstvo na Univerzi v Istanbulu. Dodatno se je izobraževal tudi na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Njegove knjige so prevedene v več kot 40 jezikov, v slovenščini so poleg pričujočega romana na voljo še Bela trdnjava, Sneg, Istanbul, Muzej nedolžnosti, Črna knjiga in Ime mi je rdeča.

ZGODOVINA PROSTOZIDARSTVA NA SLOVENSKEM - OBSEŽNA MONOGRAFIJA O FENOMENU PROSTOZIDARSTVA

Knjiga obravnava prostozidarstvo na Slovenskem v obdobju od 18. stoletja do danes in zajema tudi širši, mednarodni prostor. Delo odgovarja na mnoga vprašanja, ki so burila duhove od začetkov gibanja, med drugim pa razkriva tudi zgodovino sedanje velike lože Slovenije in njene velike mojstre. Vsestransko osvetljen fenomen bo bralcu postal razumljivejši in ne več tako skrivnosten, kot si je v preteklosti želel biti. Knjiga dokazuje, da je prostozidarstvo v slovenskem prostoru močno prisotno. Besedilo temelji na izvirnih arhivskih dokumentih, številni so objavljeni prvič.

Zgodovina prostozidarstva kljub dokazanim povezavam z vladarskimi hišami kot tudi pomembnimi osebami v prvi vrsti ni politična zgodba. Skupna univerzalna stališča, ki jih zasledimo v prostozidarskih ložah, so bila predvsem moralna, človekoljubna stališča strpnosti, deloma dovzetna za ezoterično, vselej pa za simbolno. Kljub prepletenosti in predvsem simbolni povezanosti svetovnega prostozidarstva se to v preteklosti nikoli ni odreklo zagovarjanju različnih nacionalnih interesov.

Matevž Košir (1964) se je po diplomi iz zgodovine in sociologije kulture zaposlil v Arhivu RS, ki ga je med letom 2005 in 2009 tudi vodil. Leta 2002 je postal docent s področja arhivistike, od leta 2004 sodeluje kot zunanji sodelavec v izobraževalnem programu več univerz. Doktoriral je s temo o zgodovini kranjskih deželnih stanov v obdobju reformacije in zmage protireformacije. Več raziskav je posvetil zgodovini čarovništva in čarovniških procesov, pisal je o delovanju nekaterih znanih prostozidarskih osebnostih.

PROPAD VELIKANOV IN SVETOVNA ZIMA - PRVI IN DRUGI DEL FOLLETTOVE TRILOGIJE
V knjigi Propad velikanov, prvem romanu obsežno zastavljene trilogije, lahko bralec spoznava usodo petih družin - ameriške, ruske, nemške, angleške in valižanske v mračnih in nemirnih časih prve svetovne vojne in ruske revolucije. Številne junake, katerih življenja se nepričakovano prepletejo, lahko bralec spremlja od Washingtona do Sankt Peterburga, od umazanih in nevarnih rudnikov do bleščečih dvorskih soban. V drugem delu epske uspešnice Svetovna zima pa se člani petih družin z vseh koncev sveta znova znajdejo v vrtincu dramatičnih zgodovinskih dogodkov in intimnih dram. Bralec lahko skupaj z njimi podoživi vzpon tretjega rajha, špansko državljansko in drugo svetovno vojno.

Ken Follet je angleški pisatelj, znan predvsem po svojih vohunskih in zgodovinskih romanih. Prodanih je več kot 130
milijonov izvodov njegovih del. Trilogija Stoletje velja za avtorjevo najbolj ambiciozno delo doslej. Obe knjigi je prevedel Uroš Kalčič.