Pred šestdesetimi leti je umrl velikan nemške literature Thomas Mann

Mann se je rodil 6. junija 1875 v nemškemu Lübecku kot sin bogatega senatorja in trgovca. Od leta 1893 je živel v Münchnu, kjer je obiskoval predavanja iz književnosti, zgodovine in ekonomije. Od leta 1895 je deloval kot svobodni pisatelj. Nobelovo nagrado za literaturo je Mann prejel leta 1929, v prvi vrsti za njegov izjemni roman Budenbrookovi, ki je izšel leta 1901 in se kmalu uveljavil kot klasika sodobne literature njegovega časa.

Leta 1933 je kmalu po vzponu nacistov zbežal z Bavarske in se nastanil v bližini Züricha, kjer se je predvsem prek medijev boril proti nacizmu. Leta 1936 so mu odvzeli nemško državljanstvo. Mann je oboževal glasbo, do Richarda Wagnerja, ki so ga pogosto povezovali z antisemitizmom, pa je imel izrazito ambivalenten odnos, obenem ga je oboževal in sovražil.

Okoli leta 1940 se je Mann preselil v ZDA in kasneje sprejel ameriško državljanstvo. Po vojni se je večkrat vrnil v Evropo in leta 1949 prejel Goethejevo nagrado. Na začetku 50. let se je preselil v bližino Züricha, kjer je leta 1955 umrl.

Poleg Buddenbrookovih in Čarobne gore med njegova najbolj znana dela sodijo še Doktor Faustus, Smrt v Benetkah, Lotte v Weimarju, Jožef in njegovi bratje ter Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla.

Po Thomasa Mannu je poimenovana tudi nagrada mesta Lübeck. Podeljujejo jo osebnostim, ki so se izkazale z literarnim delom ali delovanjem na področju literarnih ved v duhu humanosti, kakršna je dala pečat tudi Mannovemu opusu. Nagrado so med drugimi prejeli Christa Wolf, Daniel Kehlmann, Günter Grass in Walter Kempowski.