Z anonimnim pismom nad delovanje JAK, za agencijo trditve ne zdržijo

Pismo so predstavniki civilne družbe in zainteresirane javnosti prejšnji teden naslovili na direktorja Javne agencije za knjigo RS (JAK) Aleša Novaka in pristojne državne organe, med drugim vlado in ministrstvo za kulturo, ter ga posredovali medijem kot pisni odziv na posvete, ki jih je JAK organizirala letos poleti za zainteresirane prijavitelje na javne razpise.

Za anonimnost so se odločili zaradi, kot so zapisali, večkratnih poskusov diskreditacije tistih, ki so si drznili opozoriti na nepravilnosti. Želijo, da pride do izraza vsebina pisma.

Kot glavne težave pri delovanju JAK so navedli "nespoštovanje slovenske zakonodaje, klientelizem in sistemsko korupcijo na področju kulture in delovanje v nasprotju z javnim interesom". Opažanja so razdelili v štiri točke.

Rezultati javnih razpisov JAK, kot so zapisali avtorji pisma, niso pravočasno in dovolj pregledno objavljeni, čeprav bi - glede na to, da agenciji prihodke zagotavlja tudi državni proračun - moralo biti njeno poslovanje javno in transparentno.

Po njihovih trditvah prijavitelji v okviru istega razpisa niso bili obravnavani enako, v komisijah pa se že leta pojavljajo ista imena oz. člani, ki zaradi "nekompetentnosti in nezmožnosti koherentne argumentacije" v odgovorih na pritožbe ne bi smeli več sodelovati.

V tretji točki so opozorili, da je zaradi poznih rezultatov razpisa premalo časa za organizacijo projektov.

V četrti točki so izpostavili izpad marsikatere založbe iz sistema sofinanciranja kljub kakovostnemu programu. Zato nasprotujejo napovedanim spremembam, po katerih bi knjižnice morale prednostno kupovati knjige, ki jih sofinancira JAK. Namena takega ukrepa je, predvidevajo, uničiti konkurenco.

Kot najbolj problematično spremembo pa so navedli sofinanciranje projektov in programov "v višini odstotnega deleža denarnih tokov". To je, so prepričani, voda na mlin tistim prijaviteljem, ki imajo sredstva zagotovljena iz več proračunskih virov, med njimi izstopa založba Beletrina.

Na JAK anonimko razumejo kot poskus vplivanja tistih prijaviteljev, ki so bili doslej nezadovoljni z odločitvami strokovne komisije pri vrednotenju njihovih programov, in na okoliščine, ki bi jim v novem razpisnem obdobju morebiti lahko omogočile pridobitev višjih sredstev. Pri tem, kot je ocenil direktor, ne izbirajo sredstev za dosego svojih ciljev.

Kot je zapisal Novak, so, ker se pripravljajo na novo obdobje večletnih razpisov, posvete izvedli skladno z načeli vključevanja zainteresirane javnosti, saj želijo izboljšati sistem subvencioniranja. Pri tem se se zgledovali pri razpisni metodologiji Evropske komisije, ki temelji na financiranju odstotnega deleža denarnega toka. To pripomore k višji stopnji preglednosti financiranja z javnimi sredstvi, enostavnejšemu in učinkovitejšemu nadzoru izvajanja projektov in bolj realističnim finančnim konstrukcijam v prijavah.

Sestava komisij se je v zadnjem času pogosto spreminjala, tudi rezultati javnih razpisov so objavljeni na spletni strani, z letom 2016 pa nameravajo dodati še mnenja strokovne komisije, je izpostavil Novak.

Odločitve JAK so kljub relativno visokemu številu pritožb praviloma potrjene na drugi stopnji, delovanje agencije vsako leto preverita dve notranji reviziji, sproti jo nadzira tudi pristojno ministrstvo, je še zapisal Novak.