Arhitekt Janez Koželj: Ljubljana gre po poti trajnostne preobrazbe

"Ljubljana se je v minulih osmih letih zares spremenila, kar je pomembno. Mesta so namreč živi organizmi, ki se morajo ves čas obnavljati, rasti in izboljševati, sicer začnejo stagnirati in propadati," je dejal Koželj.

Upravljanja mesta se je po njegovih besedah potrebno lotiti sistematično ter ga obravnavati kot celoto, sestavljeno iz delov. V tej celoti je treba prepoznati najšibkejše člene in jim posvetiti politično pozornost, načrtovalsko energijo in javne finance.

Na začetku njegovega prvega mandata so zato oblikovali vizijo dolgoročnega razvoja Ljubljane. V ospredje so postavili prenovo mestnega središča in stare Ljubljane, saj je v tim. liberalni tranziciji Ljubljana iz postsocialističnega mesta v mesto svobodne tržne ekonomije začela rasti proti obrobju in tja preseljevati tudi svoje osrednje dejavnosti. Mesto je v osrednjem delu začelo stagnirati in propadati, iz starega mestnega jedra se je začelo odseljevati lokalno prebivalstvo, ob koncih tedna je ostajalo prazno.

Ponovno so oživili mestno središče, ki je glavni prostor mesta za vse meščanke in meščane ter obiskovalce mesta. Obenem je to reprezentativni prostor države, saj je Ljubljana prestolnica, ki pa kot taka ni bila zaznamovana z nobenim državnim projektom. Mesto se je zato odločilo, da to opravi samo, je povedal Koželj. Nekdanja parkirišča so preuredili v glavne trge mesta, v reprezentativne prostore za prireditve. S tem je bila povezana korenita in radikalna prometna reforma, s katero želijo do leta 2020 omejiti uporabo avtomobilov v mestu.

Koželj se je rodil leta 1945 v Ljubljani. Leta 1973 je diplomiral na nekdanji ljubljanski Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Tu oziroma pozneje na novo ustanovljeni Fakulteti za arhitekturo se je leta 1974 zaposlil, od 1996 kot redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter arhitekturo mesta.

V Ljubljani je načrtoval urbanistično ureditev Ambroževega trga, stanovanjsko-poslovno hišo na Poljanski cesti - tim. Novi peglezen in telovadnico Poljane.

Med letoma 1974 in 1994 je bil glavni in odgovorni urednik revije Arhitektov bilten. Leta 2006 je bil na Listi Zorana Jankovića izvoljen v ljubljanski mestni svet in nato imenovan za podžupana. Tudi v tokratnem mandatu ga je župan imenoval za podžupana, pooblaščenega za področje urbanizma.

Koželj je med drugim avtor treh knjig o Plečniku, ki jih je napisal z skupaj Andrejem Hrauskyjem in Damjanom Prelovškom, skupaj podpisujejo še knjigo o arhitektu Maksu Fabianiju.