Pri Mladinski knjigi korespondenca med Venom Pilonom in Izidorjem Cankarjem

Mislejeva in Puharjeva sta v esejih osvetlili usode glavnih akterjev in tisti čas - sredino minulega stoletja, ko je bil uradni odnos do tujine sovražen, Pariz pa za ljudi iz vzhodnega dela Evrope sanjsko daleč.

Esej Mislejeve nosi naslov 1950, prelomno leto Vena Pilona. Kot je avtorica povedala na današnji predstavitvi knjige, se je leta 1949 začela skupna zgodba slikarja, grafika, ilustratorja, fotografa in scenografa Vena Pilona ter pisatelja, umetnostnega zgodovinarja, urednika, prevajalca, diplomata in teologa Izidorja Cankarja, ki se jima je istega leta v Parizu pridružil še umetnik France Mihelič. Ko so se njihove vezi spremenile v prijateljstvo na daljavo, je med Pilonom in Cankarjem potovalo precej pisem in dopisnic.

Brskanje po Pilonovih arhivih ji je bilo, kot je dejala, vedno v izjemno veselje, saj je bil Pilon izjemno duhovit in zabaven človek, še posebej pa jo je veselilo prebiranje korespondence med Pilonom in Cankarjem, ki jo je označila za izjemno človeško.

Puharjeva je v svojem eseju z naslovom Domotožje po domačiji in tujini vzpostavila politični in kulturni prostor, v katerem je potekala korespondenca. Kot je poudarila, je knjiga v glavnem nastala na podlagi primarnega gradiva - pisem, razglednic, računov, potrdil in vabil. Veliko gradiva izhaja iz arhivov Službe državne varnosti, ki je protagoniste, ki nastopajo v knjigi, spremljala. Pilon in Cankar sta se zavedala, da je korespondenca med njima nadzorovana, zato sta se izogibala politiki in neposredni kritiki sistema.

Družina Žagar je na začetku minulega stoletja v Rakeku na Notranjskim uspešno razvijala lesno industrijo. Rast družinskega podjetja je prekinila druga svetovna vojna, po vojni so družini premoženje odvzeli.

Kot je povedala avtorica, jo je k brskanju pa arhivih napeljalo zavedanje, da o svoji družini ve le malo. Ker je uspela odkriti le drobce, se je odločila za romansirano biografijo. Zgodbe tudi ni zastavila kronološko, ampak tako, kot je sama prihajala do odkritij. Osrednji del biografije govori o ideološki razcepljenosti med bratoma (avtoričinim očetom in stricem) v med- in povojnem obdobju ter o konkretnih in skritih posledicah odvzema premoženja.

Monika Žagar je študirala v Ljubljani, Oslu in Aarhusu. Zadnji dve desetletji je profesorica skandinavskih študij na univerzi v Minnesoti. Spremno besedo h knjigi je napisal zgodovinar Igor Grdina.