Boris Pahor za STA: Za zamejsko kulturo je v prvi vrsti pomembna moralna podpora

Zamejska kultura živi od podpore, ki jo dobi tudi pri matični državi. A kot je povedal Pahor, ponavadi zamejskim ustvarjalcem v prvi vrsti niso namenili veliko moralne podpore: "Od matice je človek vselej pričakoval, da je ona tista, ki bo dajala pravi poudarek tistim, ki živijo zunaj." Pahor sicer meni, da je moralna podpora velikokrat pomembnejša od finančne: "Ne odrečem se finančni podpori, a finančna brez moralne se dotika samo tistih, ki imajo neko organizacijo, društvo, nek izvor, medtem ko je moralna za vse."

V luči širših finančnih rezov v kulturi je Pahor dejal, da mora vsaka kultura, ki raste in se razvija, v primeru pomanjkanja sredstev preudarno razmisliti, kako bo denar porabila, kaj bo realizirala in česa ne. Slabo je, ko mora ustvarjalec delovati varčno, saj to po njegovem mnenju krati kreativnost. Po Pahorjevih besedah bi se morali tako akademiki kot tudi univerza v matici postaviti v bran vsega kulturnega in znanstvenega. Center slovenske kulture bi moral dati jasno vedeti, da tako preprosto ne gre, da se v zvezi s kulturo ne sme govoriti o varčevanju.

Pahor je julija javno čestital ministrici za kulturo Julijani Bizjak Mlakar, ki je ob obisku Trsta povedala, da v domovini pogreša več narodne zavesti ter da bi jo lahko uvažali iz zamejstva. Pahor je dejal, da si ministrica pred obiskom ni predstavljala, da ljudje, ki živijo v zamejstvu, tako dihajo s slovensko kulturo: "Tako je zmeraj bilo, v Gorici in Trstu, dveh kulturno in politično aktivnih mestih." Če Trsta ne bi izgubili, bi po njegovih besedah tam stala slovenska univerza, saj je mesto predstavljalo okno v svet.

Med politiki je bil pred tem Bojan Štih edini, ki je Pahorja podprl pri delovanju revije Zaliv in zapisal, da je kulturni razvoj v Trstu odvisen od matice. Danes vest o katerem od zamejskih ustvarjalcev težko prodre v slovensko javnost: "Samo če je kaj izrednega, Ljubljana prisluhne, a se ne navduši, ne poudari." Kot že večkrat poprej je Pahor poudaril pomen narodne zavesti, ki je pri Slovencih omajana.

Novo delo Rdeči trikotniki, ki ga bodo v ljubljanski knjigarni Konzorcij predstavili v sredo, na 102. Pahorjev rojstni dan, je tržaški pisatelj letos najprej napisal za italijansko založbo Bompiani, da bi opozoril na manj znana, a nič manj kruta delovna taborišča za internirance. Ti so bili internirani zaradi njihovega odporniškega delovanja. To so taborišča, kot so Dachau, Dora in Mauthausen, o katerih je Pahor večkrat govoril, založnica pri italijanski založbi pa ga je spodbudila, naj povedano tudi zapiše.

Naslov knjige Rdeči trikotniki bo po besedah Pahorja pri marsikomu zbudil zanimanje, saj mnogi ne vedo, da so v taboriščih zapornike označevali s trikotniki različnih barv. Rdeči so bili namenjeni političnim zapornikom.

Pahor je v žepno knjižico, podobno vodniku, združil opise številnih manj znanih delovnih taborišč. Vključil je tudi italijanska fašistična taborišča, kjer sicer ni bilo rdečih trikotnikov, a so bila po njegovih besedah vsa politična. Knjižica prinaša tudi manj znane informacije o življenju v taboriščih. S tem delom bodo Slovenci lahko spoznali, v katera taborišča so med drugo svetovno vojno pošiljali njihove rojake. Pahor ga je napisal v italijanščini, poslovenila pa ga je Tatjana Rojc.

Ob Pahorjevem 102. jubileju bo izšel tudi zbornik s simpozija Slovenska tržaška literarna šola. Simpozij sta Mladinska knjiga in Cankarjeva založba lani pripravili ob 101. Pahorjevem rojstnem dnevu in 90-letnici Alojza Rebule. Šlo je za nadaljevanje Pahoriane iz leta 2013, s katero so proslavili Pahorjevo 100-letnico. Obe novi knjigi sta izšli pri Mladinski knjigi oziroma Cankarjevi založbi.

Tržaška literarna šola vključuje ustvarjalce, ki so pred in po letu 1918, ko je Trst prešel pod Italijo, ustvarjali v Trstu. Leto 1918 sicer pomeni mejnik, po katerem se je tržaška književnost razvijala drugače kot v Sloveniji. Simpozija so se udeležili številni zamejski ustvarjalci in poznavalci literature. Spregovorili so o literarnem ustvarjanju na Tržaškem, poleg o Pahorja in Rebule pa so osvetlili tudi lika in delo Vladimirja Bartola in Srečka Kosovela.

Na vprašanje, kakšen je bil odziv na simpozij, je Pahor dejal: "Malenkosten, kot ponavadi. Zmeraj nekdo nekaj očita. Marsikdo je rekel, da imamo literarno šolo v Ljubljani, kjer deluje tudi ZRC SAZU, Društvo slovenskih pisateljev in center Pen. Zakaj je treba govoriti o Trstu?"

Pahor je dvomljivcem odgovoril, da je o tržaški literarni šoli treba govoriti preprosto zato, ker resnično obstaja. Ne gre za samopromocijo, kot mu nekateri oponašajo. Očitke zavrača in ga ne zanimajo, saj meni, da je širše prepoznan že po svojih delih. "S to šolo potrjujemo našo tržaško eksistenco," je zatrdil. To se zdi Pahorju ključno.