Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KINDERLAND - ROMAN MOLDAVSKE PISATELJICE NA TEMO ZAPUŠČENIH OTROK

Roman Kinderland obravnava aktualno in perečo problematiko moldavskih otrok, ki so ostali prepuščeni sami sebi, potem ko so njihovi starši odšli na Zahod v iskanju boljše prihodnosti. Pripovedovalka zgodbe, glavna junakinja Cristina, ki je še sama otrok, je primorana postati "mama" mlajšima bratoma, saj so njihovi starši odšli s trebuhom za kruhom v tujino. Življenje na podeželju v Moldaviji danes, ko so v večini vaseh ostali le še ostareli in otroci, je opisano skozi pogled 12-letnice. Opisuje, kako se morajo otroci znajti sami in najti rešitev, kako bodo preživeli do trenutka, ko se jim bo izpolnil edini sen, da se starši vrnejo domov. Avtorica kruto in obenem nežno spregovori o deželi prezgodaj odraslih otrok, o bolečini in nežnosti, obupu in upanju. Z romanom Kinderland si je učvrstila status zagovornice nebogljenih otrok, vdanih v usodo, katerih glasu noče slišati nihče.

Liliana Corobca (1975) je po končanem študiju na fakulteti za filologijo moldavske državne univerze v Kišinjovu doktorirala še iz humanistike na Univerzi v Bukarešti. Podpisuje se pod več romanov, je tudi avtorica in urednica več znanstvenih monografij in člankov o romunskem medvojnem romanu, romunskem protikomunističnem izseljenskem gibanju in o komunistični cenzuri. Slovenski javnosti je postala znana lani, ko je dobila kristal Vilenice za odlomek iz pričujočega romana, ki je zdaj na voljo v prevodu Aleša Mustarja.

VEČNA JAKOBOVA POT - LITERARNI ORIS POTI V SANTIAGO DI COMPOSTELA

Francoski pisatelj Jean-Christophe Rufin se je na Jakobovo pot odpravil, ne da bi o njej vedel kaj več, kot je prebral v knjigah ali videl v filmih. Nanjo se je pripravil bolj mimogrede, s premajhnimi in neuhojenimi čevlji in z mnogo preveč prtljage. Ravno ta nepripravljenost in neizkušenost med več 10.000 romarji, ki se vsako leto zgrinjajo v Santiago di Compostela, naredi knjigo privlačno. Celo tistim bralcem, ki romanje v grobem poznajo, se to ob številnih podrobnostih prvinskega čudenja razkriva na novo. Hkrati ta pristop avtorju omogoča zvrhano mero duhovitega samoposmeha in blage ironije do sopotnikov.

V ospredju knjige so posamezniki, literarno obarvani portreti romarjev z najrazličnejših koncev sveta in s prav tako različnimi cilji. Pogovori med njimi so ponekod bolj sproščeni, denimo v skupnih spalnicah skromnih romarskih zavetišč ali ob hudi utrujenosti in skoraj neizogibni krizi, ko si vsak zastavi vprašanje, čemu sploh to mučenje.

Jean-Christophe Rufin (1952) je zdravnik, eden od ustanoviteljev organizacije Zdravniki brez meja, diplomat, popotnik in pisatelj, član Francoske akademije. Za svoj prvi roman Abesinec je prejel Goncourtovo nagrado za prvenec in nagrado Mediterranee. Nagrajena so bila tudi nekatera njegova poznejša dela. V slovenščino sta bila prevedena romana Abesinec in Vonj po Adamu. Za pričujočo knjigo je prejel nagrado nomad's. Delo je prevedla Marjeta Novak Kajzer.

TO NI ŽALOSTNA ZGODBA - BUCAYEVE ZGODBE, TOKRAT POSVEČENE JEZI

Priljubljeni psihoterapevt in pisatelj Jorge Bucay se v knjižici To ni žalostna zgodba loti čustva jeze. Človek se pogosto sreča z jezo, ki zna biti slepa, okrutna, strašna in divja. Vendar, kot opozarja avtor, je to le preobleka oziroma maska, za katero je običajno skrita žalost. Avtor med drugim piše, kako nevarno je ranjeno srce ograditi v želji, da bi se ubranili nove bolečine. Skozi oči deklice, ki skuša zgraditi odnos z odtujeno babico, bralcu pokaže, da se mora soočiti s svojimi čustvi, če želi najti pot do sreče. Za prevod dela je poskrbela Tina Malič.

Priljubljeni psihoterapevt in pisatelj Jorge Bucay v svojih delih, kot so Ti povem zgodbo?, Ljubiti z odprtimi očmi in Zgodbe za razmislek razkriva človeške zmote, ki tako pogosto ovirajo srečo v medosebnih odnosih in z bralci deli spoznanja, ki jim lahko olajšajo življenje.

SNEG - SLIKANICA NA TEMO POTRPEŽLJIVOSTI

Slikanica Sneg se začne, ko se deček, ki pripoveduje zgodbo, prebudi v zasneženo jutro. Tako rad bi pohitel na sneg, a mora počakati na dedka. Vsi ostali ju bodo prehiteli, dedek pa se kar obira in obira. Končno je dedek pripravljen in čeprav nista prva na snegu, se odlično zabavata in ugotovita, da je na nekatere stvari vredno čakati. Besedilo slikanice sta prevedla Mateja Črv Sužnik in Miha Sužnik.