Bizjak Mlakarjeva: Želimo takšen integralni proračun, da bo kultura lahko dihala še naprej

Med cilji so varovanje, ohranjanje in promocija slovenske kulturne dediščine. Poleg tega na ministrstvu želijo, da bi v našem okolju veljala kulturna raznolikost, kar po ministričinih besedah pomeni tudi, da je potrebno varovati in krepiti materni jezik ter promovirati slovensko kulturo.

Želijo ustvariti močan kulturni kreativni sektor, poleg tega želijo, da se uredi področje avtorskih pravic. Te sicer niso pod pristojnostjo ministrstva za kulturo, zato, kot je pojasnila ministrica, na ta del nimajo tolikšnega vpliva. Dostopnost kulture želijo doseči tako na območju Slovenije, ob skrbi za kulturo etničnih skupnosti pa posebno pozornost posvečajo Slovencem v zamejstvu in po svetu, je poudarila na novinarski konferenci, na kateri je predstavila dosedanje delo in prednostne naloge za prihodnje leto.

Spomnila je, da je bilo ministrstvo, ko ga je konec septembra 2014 prevzela, v izjemno težkem finančnem položaju. Integralni proračun je bil za 22 milijonov nižji kot konec leta 2012, poleg tega je kultura v finančni perspektivi 2014-20 ostala brez prednostne naložbe za črpanje nepovratnih evropskih sredstev.

Zato so na ministrstvu pospešili črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007-13, poleg tega pridobivajo nepovratna evropska sredstva za izvedbo evropskih projektov pri drugih ministrstvih. Trenutno so pridobili sredstva skupaj s slovensko udeležbo v višini 25,5 milijona evrov, za sredstva za kulturne projekte pa se dogovarjajo še z ministrstvi za okolje in prostor, za izobraževanje, znanost in šport, za javno upravo ter za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Za nadomestitev nepovratnih evropskih sredstev za področje kulturne dediščine pa je bil predlagan zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki čaka na uvrstitev na sejo vlade.

Veliko pozornost so v prvem letu njenega mandata posvetili področju zakonodaje. Pripravili so sedem novel zakonov in en povsem nov zakon. Če bodo vse spremembe potrjene v državnem zboru, bo po ministričinih besedah med drugim z novelo zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi doseženo izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi, z novelo zakona o Slovenskem filmskem centru pa bo država omogočila finančne spodbude na področju filmske produkcije, kar bo spodbudilo več zaposlitev na področju domače filmske produkcije.

Kot je še povedala ministrica, je sedem zakonov že uspešno prestalo javno obravnavo, dva sta bila sprejeta na vladi in sta v postopku v parlamentu, trije zakoni čakajo na uvrstitev na sejo vlade.

Ministrstvo vodi dialog z vsemi akterji in zainteresiranimi skupinami. Tako že delujeta dve dialoški skupini, že imenovana je tudi skupina za pomoč pri pripravi strategije na področju medijev, v kratkem bo imenovana skupina za pomoč pri pripravi strategije za področje arhitekturne politike, načrtujejo pa tudi skupino za pomoč pri modernizaciji kulturnega sistema.

Pripravljajo tudi spremembe nacionalnega programa za kulturo 2014-2017. Kot je pojasnila ministrica, je ta zastavljen tako, da bi, če bi hoteli izvesti vse načrtovane aktivnosti, do leta 2017 potrebovali dodatnih 805 milijonov evrov, ker je v trenutni finančni situaciji nerealno. "Vemo, da moramo program uskladiti z realnim možnostmi, da bi ga lahko sploh izvedli," je poudarila ministrica.

Ob napovedanem zmanjšanju proračunskih sredstev pa ministrica upa, da bodo uspeli zagotoviti takšen integralni proračun, da bo, kot je dejala, kultura lahko dihala še naprej.