Letošnji slovenski DEKD namenjeni praznovanjem

Kot je na današnji novinarski konferenci v Slovenskih Konjicah povedala koordinatorka dogodkov Nataša Gorenc, so številni organizatorji v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije pripravili bogat program tradicionalnih dnevov evropske kulturne dediščine, ki sicer potekajo v kar 50 evropskih državah.

V septembru se bo tako po vsej državi zvrstilo 400 dogodkov, namenjenih predstavitvi kulturne dediščine in širjenju znanja o njej. Prireditve bodo tako poleg Slovenskih Konjic letos potekale tudi v vseh ostalih mestih - članicah Združenja zgodovinskih mest Slovenije, in sicer Idriji, Kopru, Kostanjevici na Krki, Kranju, Novem mestu, Piranu, Ptuju, Radovljici, Škofji Loki, Tržiču in Žužemberku.

"Komaj sledimo napredku v Sloveniji, saj je bilo predlani dogodkov okoli 250, lani 350, letos že 400. Prepričana sem, da je to zato, ker se povezujemo z občinami in združenjem zgodovinskih mest, to pa se je pokazalo za zelo dober prijem. Odziv je bil namreč še boljši kot v preteklosti," je o dogajanju med 25. septembra do 3. oktobra dejala Gorenčeva.

Kot je povedala o osrednji temi dogajanja, so iskali vzporednice s praznovanji nekoč, danes in jutri ter jih obravnavali tudi kritično. Ob tem so se spraševali predvsem, kakšno vlogo imajo praznovanja v življenju posameznika, družine, skupnosti in v globalnem svetu danes. "Vsi se veselimo praznovanj, pa vendar zelo malo vemo o njihovem simbolnem pomenu," je še dodala koordinatorka dogodkov, na katerih bo mogoče dobiti odgovore prav na omenjena vprašanja.

Letos mineva 25 let od prve organizirane prireditve na temo evropske kulturne dediščine v Sloveniji. Po besedah generalnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jerneja Hudolina se je po lanskem letu, ko so dneve namenili mladim, njihovo število pri projektih podvojilo, kar po njegovem kaže na to, da je bila tema prava.

Tudi sam krepitev odnosov z združenjem zgodovinskih mest vidi kot dobro potezo, saj so vsa ta mesta polna zgodovine, ne le nepremične kulturne dediščine, pač pa tudi zgodovinske dediščine v širšem smislu. Dnevi so po začetnih težavah zaradi slabšega odziva javnosti in medijev že dolgo nazaj prestopili prag anonimnosti, saj so prireditve, ki so ilustrirale življenje v srednjeveških mestih, privabile že zelo veliko obiskovalcev.

"Z gotovostjo lahko trdimo, da so dnevi evropske kulturne dediščine pri nas prerasli v gibanje, kar pa se brez množice sodelujočih v vseh teh letih zagotovo ne bi zgodilo," je dejal Hudolin in dodal, da je častno pokroviteljstvo nad dogodkom letos prevzel predsednik Borut Pahor.

Dnevi evropske kuturne dediščine (DEKD) so skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije. Njihovi začetki segajo v leto 1985, ko je na konferenci evropskih ministrov za kulturo držav članic Sveta Evrope v španski Granadi tedanji francoski minister za kulturo predlagal, da naj se akcija dnevov odprtih vrat, ki so jo leto pred tem začeli v Franciji, razširi še v druge države.

Svet Evrope je akcijo DEKD uradno sprožil leta 1991 ob podpori Evropske komisije. Skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije so DEKD postali leta 1999.