V zbirki Koda tudi znamenita Jungova Rdeča knjiga

Rdeča knjiga Carla Gustava Junga je po besedah urednika zbirke Koda Aleša Štegra ena najbolj slavljenih javnih skrivnosti znotraj psihoanalize 20. stoletja. Jung je razvil tehniko aktivne imaginacije, s katero je med letoma 1915 in 1930 pri sebi spremljal tok nezavednega in se vanj poglabljal, ga analiziral, zapisoval v črne knjige in tudi upodabljal v obliki mandal. Na koncu je zapiske prepisal v veliko, v usnje vezano, rdečo knjigo. Od tod tudi naslov.

Kljub temu, da veljajo omenjeni zapisi za temelj Jungova dela, Rdeča knjiga ni izšla vse do leta 2009. Urednik Sonu Shamdasani ji je posvetil več kot deset let življenja. Prva faksimilirana izdaja poleg besedil obsega tudi več Jungovih risb. Slovenska izdaja, ki je relativno hitro sledila izidu faksimila, je objavljena v drugi s strani Jungovega instituta dopustni različici. Poudarek je na besedilu, na koncu pa je dodanih nekaj mandal. Šteger je dejal, da bi bil faksimile za slovenski trg predrag, pri Beletrini so ga želeli, da bi bila knjiga dostopna širšemu bralstvu.

Slovenski prevod podpisuje pet prevajalcev. Med njimi je tudi Borut Škodlar, ki je na današnji predstavitvi dejal, da je bilo samo prevajanje dela velik izziv in je zahtevalo veliko usklajevanja. Delo je po njegovem mnenju pomembno tudi zato, ker razkriva izhodišča vsega, kar je Jung kasneje naredil, hkrati pa ga predstavlja kot pomembnega, samosvojega misleca, ki ga mnogi še danes poznajo predvsem v navezavi s Sigmundom Freudom.

Jungovski psihoanalitik Tine Papič je dodal, da Rdeča knjiga odpira tudi vprašanje, koliko je vsak posameznik produkt svojega časa, v smislu soočanja s kolektivnim nezavednim. Ob izidu slovenskega prevoda bo v Cankarjevem domu od oktobra potekal cikel predavanj, posvečen Jungu.

Zbirka Koda je bogatejša še za delo Faces: Zgodovina obraza Hans Beltinga, katerega slovenski bralci že poznajo po delih Slika in njeno občinstvo v srednjem veku ter Antropologija podobe. V delu Faces je Belting v ospredje postavil zgodovino upodobitve obraza. Šteger je dodal, da je obraz pomemben zato, ker predstavlja človeka, hkrati pa vselej skriva dvom, ali gre za t. i. pravi obraz neke osebe ali zgolj za masko. Belting je zgodovino upodabljanja obraza začel s kamenodobnimi maskami in zaključil z maskami, s katerimi ljudi danes bombardirajo množični mediji.

Urednica revije Likovne besede ter slikarka in grafičarka Mojca Zlokarnik je menila, da je delo zelo aktualno tako za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo z vizualnim upodabljanjem kot za širšo intelektualno bralstvo. Knjiga nagovarja s temami, kot sta sebstvo, bistvo in spregovori o maskah, s katerimi se ljudje pojavljajo v javnosti, kar je v današnjem času razmaha socialnih omrežij, fotografije in filma še posebej aktualno. Knjiga vključuje tudi bogato slikovno gradivo.