misliV Trnovem bo danes vrata odprla prenovljena Plečnikova hiša
Ljubljana, 23. septembra - V Trnovem bo po prenovi danes vrata ponovno odprla hiša Jožeta Plečnika. Hiša, ki je kot muzej odprta od leta 1974, po besedah direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane (MGML) Blaža Peršina s prenovo postaja izhodiščna točka za raziskovanje Plečnikove Ljubljane. S prenovo so Plečnika želeli izpostaviti kot ikono tega mesta.
Kot je na današnji novinarski konferenci povedala vodja projekta prenove Jerneja Batič z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, je projekt celovite prenove hiše od dokumentacije do muzejska predstavitve potekal osem let. Obsegal je inventarizacijo Plečnikove dediščine, sklenitev dogovora o sodelovanju med ustanovama, ki hranita Plečnikovo dediščino - Muzejem za arhitekturo in oblikovanje ter Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, pridobitev novih prostorov, prilagoditev Plečnikove hiše gibalno oviranim ter obnovo Plečnikove hiše in vrta.
Vrednost celotnega projekta je 2.264.600 evrov, pri čemer so pridobili sofinanciranje projekta iz evropskega sklada za regionalni razvoj v višini 1.120.000 evrov. Približno 70 odstotkov sredstev je bilo namenjenih restavratorskim in gradbenim posegom, je še povedala Batičeva.
Nad prenovo je bdela ljubljanska območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Kot je povedala Irena Vesel, ki je nadzorovala prenovo, je bila hiša na prvi pogled v dobrem stanju, zato so sprva mislili, da bodo potrebna le njuna vzdrževalna dela na inštalacijah ter notranji in zunanji lupini. Sondiranje, čiščenje in nastala škoda zaradi vremenskih neprilik pa so pokazali, da temu ni tako.
Vsi materiali so bili v zelo slabem stanju, tudi stavbno pohištvo in ves vgrajen les ter notranji ometi. Slednje so odstranili in jih nadomestili z novimi. Pri tem jim je, kot je poudarila, pogled v konstrukcijo omogočil, da so hišo dodobra spoznali in sploh prvič odkrili Plečnikove posege vanjo. Hiša je imela za Plečnika pomembno vlogo pri načrtovanju marsikaterega projekta, saj mu je služila kot eksperiment pri oblikovanju in uporabi različnih materialov ter njihovi obdelavi.
Skupaj s prenovo hiše je potekala tudi konservatorska prenova Plečnikovega vrta, s katero so želeli celostno poustvariti zasnovo, kakršno je ustvaril Plečnik. Že Plečnik je gredice na vrtu oddajal okoliškim stanovalcem, sedaj pa z muzejem sodeluje osem vrtičkarjev, ki so že v preteklosti obdelovali zelenjavni vrt.
Arhitektov nekdanji dom z avtentično ohranjenimi bivalnimi prostori in osebnimi predmeti po prenovi dopolnjuje nova razstava o Plečnikovem življenju in delu v pritličju na novo pridobljenih prostorov. Po besedah kustosinje Ane Porok se vsebinsko deli na arhitektov opus na Dunaju, v Pragi in v Ljubljani ter njegov osebni svet.
V novem študijskem središču bo raziskovalcem na voljo dostop do digitaliziranih Plečnikovih načrtov, po predhodnem dogovoru si bodo lahko ogledali tudi originalne načrte, ki jih MGML hranijo v depoju.
Prva občasna razstava, ki jo bodo odprli ob prenovi hiše, bo predstavila zgodbo o prenovi hiše. Dodatni prostor, ki so ga poimenovali Plečnikova soba, je namenjen programom za različne javnosti, muzejski del pa dopolnjuje še muzejska trgovina.
Hišo na Karunovi je leta 1915 kupil arhitektov starejši brat Andrej. Po dokončni selitvi iz Prage se je vanjo naselil Plečnik, ki je za svoje potrebe najprej uredil stari del hiše na Karunovi 4, leta 1923 pa je zasnoval prizidek. Leta 1929 je dokupil še hišo na Karunovi 6 s pripadajočim vrtom. Od leta 2010 Plečnikovo hišo upravljajo MGML.