misliMineva 70 let od smrti madžarskega skladatelja in pianista Bele Bartoka
Budimpešta, 26. septembra - Na današnji dan mineva 70 let od smrti madžarskega skladatelja in pianista Bele Bartoka (1881-1945), enega najvidnejših predstavnikov klasične glasbe v prvi polovici 20. stoletja. Svoj slog, na katerega je vplivala glasba od Brahmsa, Liszta in Stravinskega do Schönberga, je obogatil z elementi madžarske in slovanske ljudske glasbe.
Bartok (1881-1945) je bil rojen v mestu Nagyszentmiklos na Madžarskem. Glasbo je študiral v Budimpešti. Leta 1905 je z rapsodijo za klavir in orkester sodeloval na Rubinsteinovem tekmovanju v Parizu. Od leta 1907 je bil profesor klavirja na budimpeški glasbeni akademiji. Po letu 1934 se je ukvarjal predvsem s komponiranjem, zbiranjem narodnih pesmi in koncertiranjem. Leta 1940 je emigriral v ZDA in tam delal na univerzi Columbia. Za levkemijo je umrl 26. septembra 1945.
Njegovo delo Zene, glasba za instrumente s strunami, tolkala in čelesto iz leta 1936 ima častno mesto med najpomembnejšimi skladbami 20. stoletja. Bartok je v teh letih dosegel vrhunec svoje kreativne moči. V omenjeni skladbi je, kakor tudi v svojih znamenitih godalnih kvartetih (Tretji, Četrti in Peti), baletu Čudežni mandarin in drugih delih, združil vplive ljudske glasbe, najsodobnejše harmonije in vzorno oblikovanje zvoka v izjemno prepoznaven slog.
Bartok je poleg Stravinskega in Prokofjeva zavzel mesto na strani, ki je stala na nasprotnem bregu od t.i. druge dunajske šole, ki je na čelu z Arnoldom Schönbergom dajala prednost 12-tonskemu sistemu.